Svet govori o zelenem razvoju, energiji ... Kateri so najbolj varni viri energije?

Tehnološki napredek preteklih stoletij je tudi rezultat poceni energije, ki jo je bilo na voljo vedno več. Dostop do energije je bil in ostaja eden izmed temeljnih katalizatorjev razvoja. Združeni narodi so tako zapisali, da je energija v središču skoraj vsakega večjega izziva in priložnosti, s katero se sooča svet.

Vsi viri energije imajo negativne posledice. Vendar pa so razlike med njimi ogromne. Kateri viri energije so torej viri prihodnosti? Kateri so najbolj varni?

Kategorije merjenja varnosti

Tri glavne kategorije presojanja varnosti vira so: onesnaženje zraka, nesreče in izpusti toplogrednih plinov. Zaradi onesnaženja zraka vsako leto prezgodaj umre približno pet milijonov ljudi. Pri tem so za veliko večino smrti odgovorna ravno fosilna goriva in kurjenje različnih biomas.

Pri nesrečah pa je potrebno upoštevati vse nesreče. Torej tudi tiste, ki se zgodijo zaradi odpadkov, ki nastajajo pri proizvodnji energije, smrti med dobavno verigo od rudnikov premoga, urana do črpanja nafte in plina preko transporta. Najbolj široko pa se debatira o zadnji kategoriji: izpustih toplogrednih plinov, ki so glavni element klimatskih sprememb. Načelno velja, da so po vseh kazalnikih najbolj umazana in nevarna fosilna goriva. Medtem, ko so na drugi strani lestvice nuklearna in moderna obnovljiva energija.

Kar se tiče varnosti prednjačijo ravno nuklearna in obnovljivi viri energije. V spodnji primerjavi lahko vidite povzročene smrti pri vsakem teravatu proizvedene energije. Za občutek: ena teravatna ura predstavlja energijsko porabo približno 27.000 državljanov Evropske unije.

V luči tega je toliko bolj zgovorna odločitev Nemčije ukinjati jedrsko energijo zaradi varnostnih pomislekov po Fukushimi leta 2011. Izpad proizvodnje pa v večini nadomeščajo s povečanjem porabe izkopavanja in porabe premoga. Analiza iz leta 2020 je pokazala, da bo nemški načrt, če bodo z njim nadaljevali, povzročil smrt vsaj 1.100 ljudi letno več zaradi onesnaženja zraka.

Dolgoročni učinki na okolje

Poleg kratkoročnih učinkov na zdravje je potrebno upoštevati tudi dolgoročni potencial učinka na okolje in klimatske spremembe. Pri tem gledamo na izpuste toplogrednih plinov ter ogljični odtis preko celotnega življenjskega cikla vira energije. Torej od ogljičnega odtisa virov, do transporta, izdelave in postavitve.

V spodnji grafiki lahko vidite dodatek teh novih podatkov. Velikost kroga predstavlja globalni delež tega energijskega vira v letu 2018. Poleg tega pa so na y-osi podani podatki o smrti na x-osi pa izpusti toplogrednih plinov.

Glede na podatke je jasno, da se kot civilizacija moramo odmikati od fosilnih goriv. Ostra debata o tem, ali pa naj bo ta odmik v smer nuklearne energije ali obnovljivih virov energije pa je velikokrat preveč pregret. Sploh v luči tega, da ta dva vira predstavlja manj kot 10% svetovne energijske proizvodnje kot primarna vira.

Oba vira sta nizkoogljična, oba imata primerljive vrednosti glede vpliva na zdravje varnosti ipd. Seveda je potrebno upoštevati še druge vidike, kot so stroški, čas gradnje in specifike lokacije. Vendar to je potrebno narediti pri vsakem takšnem projektu posebej. Kot tudi denimo, kaj narediti z odpadki in kakšen je napredek pri ponovni uporabi oz. razgradnji le-teh od jedrskih odpadkov do vetrnic, ki se jih ne da reciklirati.