Stroka svari, da so ekrani za otroke kot trda droga, mi pa se pretvarjamo, da digitalne naprave niso problem

Veliko govorimo o medvrstniškem nasilju, še posebno v zadnjem času v luči vedno bolj brutalnih primerov ... iščemo zanj razloge, tehtamo ukrepe, za mnenje sprašujemo strokovnjake, učitelje, starše, same mlade …

in se pretvarjamo, da digitalne naprave niso problem.

Telefoni so problem!

Digitalne naprave so problem, in to velik. "Mi v stroki govorimo o digitalnem kokainu. Ker vse znanstvene raziskave kažejo, da je posledica zaslonov na otroške možgane identična kot trde droge. Možgani so poškodovani in drugače delujejo, dojemajo stvarnost," denimo v Vroči temi na Domovini svari logoterapevt, prof. dr. Sebastjan Kristovič.

V dobrem desetletju je tehnološki razvoj prehitel družbeno regulacijo. Sedaj smo se počasi zbudili, ko vidimo posledice tega, da imajo predšolski in osnovnošolski otroci več ur dnevno na voljo ekrane. Da otrok ne more zaspati drugače kot ob risanki na pametnem telefonu. Da množice malčkov jedo le ob Youtubu. Da dvanajstletnice pošiljajo okoli svoje gole fotografije in isto stari najstniki jih z njimi izsiljujejo za še več le teh. Da se desetletniki srečajo z bolj nazorno in bizarno pornografijo kot ste se vi kadarkoli.

Čudaki brez telefonov

Še ne dolgo nazaj so bili starši, katerih otrok ni imel že v prvem razredu lastnega pametnega telefona, čudaki in zadrteži. V reviji Pil se že leta redno v svetovalnici pojavlja težava, da starši nekomu nočejo kupiti telefona in je zato izobčen in prikrajšan.

Redki strokovnjaki so si upali dvigniti glas in opozarjati na to, da otrok ne sme biti lastnik pametnega telefona niti ga uporabljati brez nadzora staršev. V razredih so bili redki otroci, ki niso imeli lastnega telefona. Še zdaj so. Prizori iz restavracije, kjer na družinskem kosilu mama pita 3+ letnega otroka, ki gleda v telefon, niso nič posebnega.

Danes je to, da je uporaba digitalnih naprav s strani otrok problematična in da pušča posledice, mnenje večine evropskih pediatrov, psihologov, psihiatrov in drugih strokovnjakov, ki delajo z otroki. Kljub temu se te težave ne dotikamo in je ne naslavljamo. Strokovnjaki pravijo, da je učinek telefona na predšolskega otroka za njegove možgane podoben, kot bi mu dali kokain. O drogah ozaveščamo – o nekemični zasvojenosti s pametnimi napravami pač ne.

Danes je to, da je uporaba digitalnih naprav s strani otrok problematična in da pušča posledice, mnenje večine evropskih pediatrov, psihologov, psihiatrov in drugih strokovnjakov, ki delajo z otroki. Kljub temu se te težave ne dotikamo in je ne naslavljamo.

Ukvarjamo se z močno povečanim številom otrok, ki potrebujejo učno pomoč, imajo zelo prekomerno telesno težo, anksioznost, depresijo, so nasilni – do sebe, vrstnikov, staršev ... ne upamo pa reči, da jih s tem, ko jih že od najzgodnješih let zasvojimo z ekrani in pozneje samo od strani opazujemo njihov spust po virtualnem toboganu, po katerem zdrsijo dobesedno v sranje človeštva, ki ga naplavi svetovni splet, sami pahnemo v to stanje.

Kdo bo prvi vzkliknil, da je cesar gol?

Nihče ne upa seči v osje gnezdo in tvegati srda in neznane količine čustvenega izbruha, ki bi sledila, če bi otrokom, ki jim je bil telefon skoraj od rojstva nadomestni starš, mašilo in tešilo,  odvzeli telefone. Vzgoja, ki je umanjkala, ko mu je bil dan telefon namesto pravila, ukvarjanje z otrokom, ki ga ni bilo, igra z vrstniki, ki je izostala in otroka ni obrusila, duševne moči in ustvarjalnost, ki se ni razvila, ker je bilo razvedrilo vedno pri roki, duševna odpornost in samoregulacija, ki se razvije ob tisočih drobnih neugodnostih skozi leta, ki je bila zadušena s telefonom … je pustila posledice.

Narava najstništva ali mladost je norost

Najstniki se še iščejo in normalno je, da delajo napake, da zadenejo sem in tja … tudi koga poškodujejo pri tem in kdo drug poškoduje njih. Mladost ima vseeno v sebi neko varovalo in mladi ter otroci praviloma hitro odpustijo eden drugemu in grejo naprej …

Toda s pametnim telefonom smo jim dali v roke orožje, s katerim lahko zelo hudo in nepopravljivo poškodujejo sebe in druge.

Dostop imajo do orodij in kanalov, ki sprostijo iz njih najslabše. Punca, ki bi morda v devetdesetih svojemu fantu na klopci za blokom dovolila kak podrobnejši "pregled", mu danes pošlje svojo golo fotografijo med masturbacijo. Fant, ki bi v devetdesetih na steno bloka punce, ki ga je zapustila, napisal grafit, da je Eva koza … in ga po idealnem scenariju in kazni tudi pozneje sam čistil, bo leta 2023 na spletu objavil njeno golo fotografijo in za vedno zaznamoval njeno življenje. Da sta onadva neumna, zaletava in naivna, ni nič nenavadnega in z leti praviloma vsaj delno mine. Da pa imata odprta vrata, da zaradi tega naredita tako veliko škodo, pa je sokriva vsa družba. In to verjetno niti ni najhujši primer.

Kot je v intervjuju povedala ravnateljica ene od slovenskih šol; "Če ima otrok pametno napravo brez nadzora ves čas pri sebi, je nasilju in škodljivim stvarem izpostavljen 24 ur na dan. Menim, da ko bodo starši samo enkrat prebrali Viber, Snapchat oz. katerokoli razredno skupino na omrežjih, ga bodo otroku ukinili, saj je večina komunikacije neprimerna in žaljiva."

Tudi odrasli smo problem

Nikakor niso problem samo otroci in mladi. Predvsem sami bi se morali pogledati v ogledalo. Koliko časa preživimo na telefonih? Kaj tam počnemo? Zakaj smo dali svojim dragocenim otrokom pametne naprave? Da bi imeli mir, da bi lahko bili sami na njih? Ker je tako lažje? Zakaj povprečen osnovnošolec ne zna uporabljati Worda, odlično pa pozna Tiktok? Koliko otrok ne zna napisati poštenega sestavka pri slovenščini, znajo pa po spletu žaliti svoje sošolce …

Kaj lahko storimo kot starši?

Če imate še majhne otroke, lahko vsekakor storite to, da digitalne naprave čim dlje sploh niso prisotne v njihovih življenjih. Ko so, pa omejeno in pod nadzorom. Če otroci še nimajo lastnega telefona, skušajte čimbolj zamakniti čas, ko ga bodo dobili. To ne pomeni, da ga ne smejo uporabljati. Še zdaleč ne. Naučite jih uporabljati raznorazna spletna orodja, Word, Google Maps, omogočite jim spletne aplikacije za učenje tujih jezikov, sudoku, naj kodirajo, raziskujejo, se učijo, se zabavajo, so na tekočem z dogajanjem v svetu, poslušajo glasbo, gledajo dobre stvari … pozanimajte se o kanalih, preko katerih poteka spletna komunikacija med mladimi, in govorite s svojim otrokom o tem. Skušajte ga odvrniti od uporabe družbenih omrežij, vsaj v osnovni šoli …

Mladi, ki imajo vsaj neko vzgojo in odnose doma, tudi sami ugotavljajo, da je vse to sranje, ki se med njimi dogaja virtualno, škodljivo. Naj vaš otrok postane nov "trendsetter" – tisti, ki postavlja nove trende uporabe digitalnih naprav. Za dobro, koristno, uporabno … kot naprave, ki služijo človeku in ne obratno. Najprej pa mu seveda bodite sami vzgled. 

Kaj lahko storimo kot družba?

Skrajni čas je, da začnemo podobno, kot to delamo za droge, alkohol in tobak, ozaveščati o škodljivosti in "zasvoljivosti" digitalnih naprav in o škodljivih vsebinah za otrokovo duševnost, ki so na spletu prosto dostopne. Če so še dve generaciji nazaj manj razgledani starši svojim otrokom dali malo žganja ali vina, da so lažje zaspali, danes to več nikomur ne pade na pamet. Čez dve generaciji se bodo čudili naši zaostalosti in naivnosti, da smo svoje otroke zaradi neznanja in lagodnosti povsem nekritično izpostavljali tako škodljivim stvarem.