BRIF #3: varnost v Ljubljani, rezi v javni upravi in referendumska kampanja

V tretji epizodi oddaje BRIF sta Zala Klopčič in Tim Rauter odprla vrsto aktualnih tem: od napada z nožem in vprašanja obveščanja policije do nove 'vlade v senci', prvih stotih dni vlade, omejevanja uporabe družbenih omrežij pri otrocih ter načrtov za zmanjšanje števila zaposlenih v javni upravi. Pogovor je bil kritičen, z jasno noto zaskrbljenosti nad političnim in družbenim dogajanjem.

Oddajo je odprla novica o napadu z nožem na območju Zadobrove. Po doslej znanih informacijah naj bi zamaskiran moški, visok približno 180 centimetrov in suhe postave, od mladoletnega fanta zahteval električni skiro. Ko mu ga fant ni želel izročiti, naj bi ga napadalec z nožem porezal po vratu. Fant jo je odnesel brez hujših posledic. Na družbenih omrežjih so se medtem pojavile neuradne informacije o izvoru domnevnega napadalca, a te niso bile uradno potrjene. Prav vprašanje, zakaj identiteta napadalca še ni znana, je postalo eno osrednjih vprašanj pogovora.

V oddaji sta voditelja odziv medijev primerjala s prejšnjim dogodkom, ko je moški ustrelil policista in pobegnil. Takrat je bila informacija o državljanstvu osumljenca objavljena zelo hitro, tokrat pa je bilo obveščanje precej bolj omejeno.

Koliko javnost izve?

Iz tega se je pogovor naravno preusmeril na širše vprašanje transparentnosti policijskega dela. Izpostavljen je bil predlog, da bi tudi v Sloveniji javnosti razkrili več informacij o policijskih postopkih, po vzoru Združenih držav Amerike, kjer se v določenih primerih objavlja več gradiva, tudi posnetke telesnih kamer. Ob tem se odpira vprašanje, koliko informacij o varnostnih dogodkih javnost dejansko prejme.

V pogovoru je bil omenjen tudi posnetek krvavih stopnic v migrantskem centru na Kotnikovi, ki je zaokrožil po družbenih omrežjih. Po neuradnih informacijah naj bi tam prišlo do fizičnega obračuna. Takšni posnetki so po mnenju sogovornikov pomembni tudi zato, ker lahko javnost opozorijo na dogodke, o katerih ta sicer ne bi izvedela. Ob tem je bila izražena zaskrbljenost zaradi varnostnih razmer v Ljubljani in širše v Sloveniji.

Izražena je bila zaskrbljenost zaradi varnostnih razmer v Ljubljani in širše v Sloveniji.

Vlada v senci

Ob minevanju prvih stotih dni vlade ni bilo mogoče izpustiti debate o odločitvi Roberta Goloba, da ustanovi tako imenovano vlado v senci. Pri projektu poleg Gibanja Svoboda niso sodelovale druge parlamentarne stranke. Sodelovanje so zavrnili Levica, SD, Prerod in drugi politični akterji, kar kaže na omejeno podporo projektu. Naloga vlade v senci naj bi bila pripravljanje alternativnih ukrepov in spremljanje dela aktualne vlade. Projekt je bil v oddaji ocenjen kot predvsem politična poteza, namenjena javnosti in medijski pozornosti.

Odprlo se je tudi vprašanje, zakaj se je Golob sam postavil na mesto predsednika vlade v senci, čeprav ni bil izvoljen na to funkcijo. Med tistimi, ki sestavljajo vlado v senci, so že poznana imena: Alenka Bratušek, Vinko Logaj in Nika Podakar. Nika Podakar, predsednica podmladka Gibanja Svoboda, naj bi prevzela vlogo generalne sekretarke. Na družbenih omrežjih je politično aktivna in kandidira za županjo v Tržiču.

V nadaljevanju se je pogovor dotaknil položaja Roberta Goloba znotraj slovenske levice. Po oceni sogovornikov je Golob postal pomemben politični akter, a zaradi sporov in zahtev, ki jih postavlja morebitnim partnerjem, težko privabi kogarkoli k sodelovanju. Takšna podoba se razlikuje od bolj zmerne podobe slovenske levice, ki so jo v preteklosti predstavljali nekateri vidnejši obrazi SD, med njimi Borut Pahor.

Težave slovenske levice sicer niso nastale zgolj zaradi Goloba; gre za širše politične in ideološke razlike, ki so obstajale že prej. Sogovornika sta izpostavila, da je Golob nekatera od teh nasprotij še poglobil, do njegovega načina političnega delovanja in odnosa do političnih porazov pa sta bila kritična.

Golob zaradi sporov in zahtev, ki jih postavlja morebitnim partnerjem, težko privabi kogarkoli k sodelovanju.

Otroci v ospredju

Med pozitivnimi temami tega tedna je bilo izpostavljeno zdravljenje otrok z redkimi boleznimi. Parlament je v času snemanja odločal o zakonu, ki bi omogočil državno sofinanciranje zdravljenja otrok z redkimi genetskimi boleznimi. Prejšnja vlada je proti koncu mandata takšnemu sofinanciranju nasprotovala. Pri tej temi je bil poudarjen predvsem pomen pomoči otrokom in družinam, ki se soočajo z redkimi boleznimi. Po mnenju sogovornikov pri takšnih vprašanjih politični in ideološki spori ne bi smeli biti v ospredju.

Pogovor se je nadaljeval s tematiko Ursule von der Leyen, ki je v Evropskem parlamentu napovedala načrte Evropske unije glede uporabe družbenih omrežij pri otrocih. EU naj bi želela uporabo omejiti za mlajše od 13 let, pri otrocih do 15. leta pa predvideti omejitev na eno uro dnevno.

Predlogu je bila izražena podpora, saj tudi sogovornika sama opažata vse večjo prisotnost telefonov v vsakdanjem življenju mladih – na poti v šolo, na avtobusih in tudi med druženjem. Izpostavljene so bile tudi spremembe v sposobnosti koncentracije: otroci naj bi vse težje spremljali daljše vsebine brez prekinitev in pogosto preskakovali na dele, ki jih najbolj zanimajo.

Pomembno vlogo pri tem imajo tudi starši. Zaradi službe, obveznosti in hitrega tempa življenja je telefon ali televizija pogosto najlažji način, da se otrok zamoti. Omejevanje uporabe družbenih omrežij pa odpira tudi praktična vprašanja. Če bi želeli preverjati starost uporabnikov, bi bilo treba na nek način potrditi njihovo identiteto, kar bi lahko pomenilo dodatna vprašanja glede varovanja osebnih podatkov.

Sogovornika opažata vse večjo prisotnost telefonov v vsakdanjem življenju mladih.

Javni sektor

Ko se je pogovor bližal koncu, je tema nanesla na sejem MOS v Celju, kjer je predsednik vlade Janez Janša predstavil načrt, po katerem bi se 50.000 zaposlenih iz javne uprave preusmerilo v gospodarstvo. V oddaji so se ob tem odprle dileme glede velikosti javnega sektorja, obremenitev podjetnikov in učinkovitosti javne uprave.

Po oceni sogovornikov je slovensko gospodarstvo v prejšnjih letih močno stagniralo. Podjetnike naj bi pri tem dodatno obremenjevale visoke dajatve in številni administrativni postopki. Posledično se lahko zmanjšuje tudi pripravljenost za širjenje podjetij in nova vlaganja.

Kritična sta bila tudi do birokracije in odnosa zaposlenih na upravnih enotah. Ljudje se tam pogosto srečujejo z dolgimi postopki in zapletenim urejanjem zadev, čeprav je ena od osnovnih nalog javne uprave prav zagotavljanje storitev državljanom.

V pogovoru je bila izražena podpora predlogu, da bi se del zaposlenih iz administrativnega dela javnega sektorja preusmeril v gospodarstvo, kjer bi lahko prispeval h gospodarski rasti. Pri tem pa je pomembna razlika med administrativnimi in drugimi javnimi službami. Kritika je bila usmerjena predvsem v birokracijo, upravne enote in ministrstva, ne pa v poklice, kot so medicinske sestre in učitelji, ki so za delovanje države nujni.

Po navedbah iz oddaje je bilo ob slovenski osamosvojitvi v javni upravi zaposlenih nekaj več kot 120.000 ljudi, danes pa jih je okoli 190.000. Razprava o številu zaposlenih se tako navezuje tudi na temo, kako velik javni sektor Slovenija potrebuje in kako učinkovito mora biti njegovo delovanje.

V pogovoru je bila izražena podpora predlogu, da bi se del zaposlenih iz administrativnega dela javnega sektorja preusmeril v gospodarstvo.

Referendumska kampanja

Uradno se je začela tudi referendumska kampanja, zato so državljani vse pogosteje izpostavljeni sporočilom ene in druge strani. Poudariti je treba pomen preverjanja informacij pred odločitvijo. Volivci naj bi se seznanili predvsem z dejansko vsebino referendumskih vprašanj in ne odločali zgolj na podlagi političnih sporočil ali objav na družbenih omrežjih.

Sogovornika sta se posebej dotaknila trditve, da naj bi zakon, o katerem se odloča na referendumu, omogočal branje zasebnih sporočil. Takšno razumevanje zakona sta zavrnila in opozorila, da lahko podobne trditve javnost zavedejo ter razpravo o vsebini zakona preusmerijo v politično obračunavanje.

Oddaja BRIF je tako v dobrih dvajsetih minutah povezala več aktualnih tem: varnost in transparentnost policijskega dela, politično dogajanje po prvih stotih dneh vlade, zdravljenje otrok z redkimi boleznimi, vpliv družbenih omrežij na mlade, velikost javnega sektorja in začetek referendumske kampanje. Čeprav so bile teme zelo različne, jih je povezovalo predvsem vprašanje odnosa med državljani, institucijami in informacijami, ki jih javnost prejema.

(D270: 24-25)