Strah pred radikalno desnico: kaj to je in kdo jo zastopa v Sloveniji

POSLUŠAJ ČLANEK

Ob naraščanju migrantske problematike v Sloveniji predvsem osrednji mediji in nekatere nevladne organizacije vse bolj svarijo pred dejanji "radikalne politične desnice" in pri tem bolj ali manj odkrito namigujejo na največjo opozicijsko stranko SDS.  

Ob tem pa se povsem zapostavlja vprašanje, kaj pojem "radikalna desnica"v evropskem merilu sploh pomeni, kakšna so njena ideološka izhodišča in stališča na področjih notranje, zunanje in ekonomske politike.

Da bi razjasnili zgornje dileme ter ugotovili, kdo v Sloveniji dejansko zastopa stališča radikalne desnice, smo pod drobnogled vzeli nekatere bolj znane radikalne desne stranke v Evropi.

V mainstream medijskem diskurzu se v Sloveniji vse bolj govori o krepitvi radikalne politične desnice, ki naj bi migrantsko krizo izkoriščala za pridobivanje političnih točk.

Takole je denimo v komentarju z naslovom Jezik Ksenofobije nedavno pisal novinar Dela Zoran Potič: "Občutja strahu, ksenofobije, rasizma in verske nestrpnosti se mešajo v nevaren koktajl mržnje. Ta postane eksplozivnejši, ko v nevarno formulo primešamo še politikantske kalkulacije radikalne desnice, ki na občutkih domnevne ogroženosti nacionalne biti zaradi prihoda prebežnikov »severnoafriškega« videza in muslimanske veroizpovedi pričakujejo bogato žetev političnih točk."

Podobno retoriko uporabljajo tudi v časopisih Dnevnik, Mladina in še nekaterih drugih medijih, pri tem pa bolj ali manj direktno s prstom kažejo na največjo opozicijsko stranko.

Radikalna desnica v Evropi


Nacionalna fronta (Francija)

Ena najbolj znanih in uspešnih radikalnih desnih strank v Evropi je francoska Nacionalna Fronta. Pod vodstvom Marine Le Pen ji uspeva prepričati vse več Francozov. Tako je v zadnjih letih dobila kar dvoje pomembnih volitev: evropske volitve 2014 s 25 % podpore ter regionalne volitve minulo leto s kar 28 % glasov volivcev.

Na področju ekonomske politike zagovarjajo ekonomski protekcionizem nasproti neoliberalizmu - veliko vlogo države v gospodarstvu, antiglobalizem in antikapitalizem. Zavračajo vsiljeno politiko varčevanja.

V zunanji politiki stojijo na stališčih evroskepticizma, EU vidijo kot "zadnjo stopničko na poti do svetovne vlade", so za izstop iz evrskega območja. Nasprotujejo zvezi NATO, Združenim državam Amerike ter se obračajo proti Rusiji, za katero menijo, da so jo ZDA preko ukrajinske krize skušale podjarmiti. ZDA obtožujejo, da proti Rusiji vodi hladno vojno. Sankcije proti Rusiji bi nemudoma odpravili.

V notranji politiki zagovarjajo ničelno toleranco do kršenja zakonov in reda, stojijo na stališčih nacionalizma in protimigrantske politike.

Pegida (Nemčija)

Patriotski Evropejci proti islamizaciji Zahoda, kar v nemškem jeziku pomeni iz začetnic sestavljeno ime gibanja, je nastalo oktobra 2014 v Dresdnu. Trenutno še niso organizirani kot politična stranka, čeprav ti nameni obstajajo.

Ob nasprotovanju islamski imigtaciji so znana njihova evroskeptična stališča - nasprotujejo članstvu Nemčije v EU in NATO ter podpirajo boljše odnose z Rusijo.

Nacionalno demokratska stranka Nemčije (NPD)

Radikalna desnica ima v nemški politiki zastopstvo v stranki NPD, ki trenutno sicer nima poslancev v Bundestagu, ima pa jih v deželnih zborih in enega celo v Evropskem parlamentu.

Stranka, ki jo povezujejo tudi z neo-nacizmom, ljudi razume kot neenakopravne produkte družbe in okolja, kar je določeno po "naravnem zakonu".

Na ekonomskem področju nasprotujejo in zavračajo liberalno-kapitalistični sistem, v zunanji politiki nasprotujejo sodelovanju Nemčije v zvezi NATO, v Evropsko unijo pa vidijo kot nekakšno reorganizirano strukturo v stilu nekdanje Sovjetske zveze, zgrajeno okrog finančnih tokov.

Jobbik (Madžarska)

Jobbik - gibanje za boljšo Madžarsko - je tretja največja madžarska stranka z 20,2 % volilno podporo na zadnjih volitvah. Velja za radikalno nacionalistično, konservativno, patriotsko in krščansko stranko, katere glavni namen je "zaščita madžarskih vrednot in interesov".

Stranka zavrača delitev političnega prostora na levo-desno in zagovarja delitev glede na odnos do globalizacije. Globalnemu kapitalizmu in vplivu zunanjih investitorjev na madžarsko gospodarstvo stranka odločno nasprotuje. Je izrazito evroskeptična, saj opozarja na "suženjstvo Evropske unije," ki želi izkoriščati poceni madžarsko delovno silo.

Članstvo Madžarske v zvezi NATO prej vidi kot varnostno tveganje, kot zagotovilo nacionalni varnosti in nova zavezništva išče pri Rusiji. Njen evropski poslanec Béla Kovács je celo predlagal, da se Madžarska raje pridruži Evrazijski uniji (območju proste trgovine med Rusijo, Belorusijo in Kazahstanom).

Ideološko je stranka izrazito nacionalistična, poudarja narodovo identiteto in vrednote ter nasprotuje sprejemanju in vključevanju migrantov v madžarsko družbo.

Skupne točke evropskih radikalnih desnih strank


Obstajajo izjeme, ampak večino evropskih radikalnih desnih strank združujejo naslednja stališča:

  1. Ekonomski protekcionizem, antiglobalizem, antikapitalizem

  2. Evroskepticizem, nasprotovanje NATO, ZDA, simpatiziranje z Rusijo

  3. Nacionalizem in proti-migrantska politika


Stališča Slovenske demokratske stranke



  1. Ekonomski liberalizem, svoboda trga, globalizem, kapitalizem

  2. Pro-evropska usmerjenost, močna podpora članstvu Slovenije v EU, NATO, nenaklonjenost Rusiji in njeni ekspanzivni zunanji politiki

  3. Zmerni nacionalizem in opozarjanje na varnostni vidik migrantske problematike


KOMENTAR: Uredništvo
Stališča evropskih radikalnih desnih strank večinoma bližja slovenski levici kot desnici
Čeprav se želi v Sloveniji radikalna desničarska stališča naprtiti SDS, pa zgornji pregled kaže na to, da se z radikalno desnico v marsičem prej strinja slovenska levica. Poudarjanje vloge države v gospodarstvu, antiglobalizem, antikapitalizem, nasprotovanje ZDA in NATO, simpatiziranje z Rusijo ... vse to so skupne točke evropskih desnih radikalcev in naše, "nove in edine prave levice", kot jo radi imenujejo komentatorji osrednjih medijev. S tem ne namigujemo, da naše levičarske stranke sodijo na evropsko skrajno desnico, a dejstvo je, da se v Evropi ekstrema obeh polov srečata prav v naštetih točkah. To pa dokazuje, da politični mainstream, ki nam ga v Sloveniji prodajajo kot zmernega, v Evropi velja za politično skrajnost, naj si bo leva ali desna. Praktično edina točka, v kateri se stališča slovenske skrajne levice razlikujejo od evropske skrajne desnice, je vprašanje nacionalne zavesti in odnosa do priseljencev. Edino v tem se Slovenska demokratska stranka zadnje dni z vpletanjem v proti-migrantske proteste nekoliko približuje stališčem radikalnih desnih strank, čeprav kot taka med evropskimi poznavalci in analitiki ni prepoznana. Na seznamu evropskih nacionalističnih strank v Wikipediji je iz Slovenije navedena le Jelinčičeva SNS.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike