Štiri leta po ukinitvi SKAM-a: kako se Katoliška mladina znajde pod škofovsko nadoblastjo

Večja vloga laikov v Cerkvi je ena od pomembnih smernic papeža Frančiška. Februarja 2019 so v Cerkvi na Slovenskem ubrali obratno smer in ukinili laiško mladinsko katoliško društvo SKAM ter katoliško mladino ponovno vzpostavili pod "varnim okriljem" Slovenske škofovske konference. Tudi za ceno nekajletne izgube javnega financiranja in članstva v Mladinskem svetu Slovenije.

Štiri leta po tem, ko je zavod Katoliška mladina na mestu osrednje katoliške mladinske organizacije nadomestil društvo SKAM (Skupnost katoliške mladine), ki je to vlogo pred tem opravljalo približno četrt stoletja, smo pogledali, kakšna je situacija na tem delu mladinske pastorale danes. Kako organizacija izpolnjuje svoje poslanstvo, kam pogleduje v prihodnje ter kateri strahovi ob zaprtju SKAM-a pred dobrimi štirimi leti so se uresničili in kateri ne.

»Sklep o prekinitvi delovanja [društva SKAM] je bil oblikovan na podlagi želje po ustvarjanju okolja, v katerem bi lahko mladi še bolje rasli v odnosu do Boga in bližnjega, česar društvo SKAM ni več zmoglo nuditi,« so pred štirimi leti za Domovino povedali v vodstvu Katoliške mladine.

Več načrtovanja, prostovoljcev in taizejsko srečanje v Ljubljani

Direktor Katoliške mladine, duhovnik Matevž Mehle, je danes še vedno prepričan, da je bil korak nujen, da je omogočil zavedanje vloge organizacije: »Mladim pomagati iti h Kristusu,« kar je njen prvi in osnovni namen. Po štirih letih je ponosen, da so uspeli izpeljati štiri strateška načrtovanja, dve na ravni organizacije in po eno za projekt vseslovenskega mladinskega festivala mladih katoličanov Stična mladih, kjer so po ukinitvi SKAM-a uvedli vstopnino, in projekt misijonskega prostovoljstva POTA. Oba sta dobila tudi nov zagon in novo podobo.

Kot poudari Mehle, je vesel, da so pri načrtovanjih v zadnjih letih aktivno sodelovali tudi mladi, ki so močno vpeti v delovanje organizacije, in dali veliko predlogov. Povečalo se je število prostovoljcev, na letni ravni imajo s preko štiristotimi podpisan prostovoljski dogovor o sodelovanju.

Posebej so ponosni tudi, da so po letih lobiranja v Ljubljano uspeli pripeljati tudi novoletno Taizejsko srečanje mladih, ki bo potekalo med 28. 12. 2023 in 1. 1. 2024. »Gre za željo, ki je gorela že več generacij, da bi predali naprej gostoljubje, ki smo ga do zdaj prejemali v drugih mestih.« V dogodku vidi tudi veliko priložnost za povezovanje in spravo, saj taizejska skupnost poleg raznolikih krščanskih skupnosti povezuje tudi neverne in oddaljene od Cerkve.

Finance: na pozitivni ničli, po petih letih se bližajo ravni prihodkov SKAM-a iz javnih financ

Ena prvih stvari, ki jih izpostavi Mehle, je, da zavod posluje na pozitivni ničli, »želimo pa si to še izboljšati, da bi lahko vlagali v razvoj«. Prav finančne težave so bile pred leti namreč velik izziv Skupnosti katoliške mladine. In prav priložnost pridobivanja financ iz javnih sredstev je bil eden izmed izpostavljenih pomislekov pri zapiranju predhodne organizacije.

SKAM je namreč v zadnjih letih delovanja običajno prejemal med 45.000 in 55.000 evrov javnih sredstev na leto. Ta vir prihodkov je bil novi organizaciji vsaj prvi dve leti praktično nedosegljiv, saj še ni imela ustreznih statusov, katerih pridobivanje terja svoj čas, običajno vsaj dve leti. Od leta 2021, ko so znova pridobili status mladinske organizacije v nacionalnem interesu, se lahko potegujejo tudi za sredstva na razpisih in se počasi približujejo prejšnjim številkam. Lani so prejeli 26.645 evrov, letos v prvih treh mesecih že 13.851 evrov.

So pa katoliški mladi ostali brez približno 15.000 evrov letno, ki jih je od Javne agencije za knjigo dobila revija Tretji dan, ki zdaj izhaja v okviru Teološke fakultete. »Takrat je bila dana obljuba JAK, da se bo to preneslo,« pove Mehle, ki ugotavlja, da je bila napaka, da so agenciji verjeli na besedo.

Osrednja področja delovanja: študentska pastorala, slavilna skupnost, družbeno delovanje in duhovno spremljanje

Prek strateškega načrtovanja so opredelili štiri ključna področja, na katerih želijo delovati v prihodnje. To so:

• študentska pastorala,


• slavilna skupnost,


• duhovno spremljanje,


• družbeno delovanje.

V okviru študentske pastorale že potekajo Zornice, maše za študente v času adventa, ki jih je dnevno obiskalo med 50 in 100 študentov, in Nikodemovi večeri, lani izvedeni v dveh ciklih, o umetni inteligenci in o kritičnem razmišljanju. Razvijajo tudi študentsko skupino, iščejo pa tudi načine, kako vzpodbuditi duhoven proces v mladih.

Na področju slavilne skupnosti nastajajo Večeri plus, ki so vsak mesec, kot ugotavljajo, bolje obiskani. Organizirajo pa tudi obiske slavilnih koncertov v tujini in načrtujejo redno snemanje slavilnih pesmi v slovenščini. Oblikujejo tudi tehnično skupino za podporo glasbenim dogodkom ter usposabljajo voditelje slavilnih skupin na župnijah.

Na področju duhovnega spremljanja želijo mladim dati priložnost za zakrament spovedi, postavljanje vprašanj duhovnikom, pa tudi povezati mlade z zaupanja vrednimi duhovniki, ki jih ti lahko imajo za duhovne spremljevalce.

Med prioritete pa se je na zadnjem strateškem načrtovanju uvrstilo tudi družbeno delovanje.

Odpovedali so se sodelovanju v Mladinskem svetu Slovenije

»Eno je delovanje v Cerkvi, ko mladi povedo svoje mnenje,« pove Mehle in opozori na predstavnika, ki ga imajo v vatikanskem mladinskem svetovalnem telesu, »drugo pa delovanje v družbi, kjer bi radi zagovarjali katoliška stališča.« V okviru tega se na Katoliški mladini vzpostavlja skupina mladih, ki razmišlja, katere vsebine bi bilo ključno nagovoriti in kako organizacijsko to izpeljati ter se pripraviti zdržati pritisk, ki ga prinese javno zagovarjanje krščanskih vrednot v družbi.

V prihodnosti se tako vidijo kot aktivni člani mladinskih teles v državi in kot tisti, ki želijo nagovarjati, pri čemer poudari družino in identiteto ter vprašanje življenja in nauk Cerkve.

Pri tem Mehle priznava, da se zavedajo, da je Društvo SKAM imelo polnopravno članstvo v Mladinskem svetu Slovenije, ki je krovna organizacija mladinskih organizacij v Sloveniji. Z zaprtjem društva in ustanovitvijo zavoda pa so mladi katoličani ostali pred vrati Mladinskega sveta Slovenije.

»To je bila odločitev, ki smo se je zavedali. Pot do vpliva, kakršnega bi lahko imeli mladi katoličani je zdaj daljša,« ugotavlja. Katoliška mladina zaradi same strukture, oblikovana je namreč kot Zavod, v MSS namreč sploh ne more, saj se vanj lahko vključijo le organizacije s članstvom.

A Mehle je prepričan, da je izguba mesta v MSS vendarle vredna, ker ima organizacija zdaj drugačno strukturo. »S spremembo strukture  smo pridobili drugačno vizijo – reševanje duš, voditi mlade h Kristusu. Družbeno delovanje izhaja iz tega,« je prepričan Mehle, ki meni, da v društveni obliki tega poslanstva ne bi mogel izvajati. »Možnost stvari postaviti na drugačen temelj se je zdela dovolj vredna, da smo naredili ta korak.« Prepričan je tudi, da je družbeno delovanje in drugi interesi v SKAM-u imelo prednost pred tem osnovnim poslanstvom.

Zdaj se ukvarjajo predvsem s formacijo mladih, ne izključujejo pa možnosti, da bi kasneje nastala še kakšna povezana organizacija, ki bi bila aktivna na tem področju.

Struktura, kjer ima glavno vlogo Cerkev

S strukturo Zavoda, katerega ustanovitelj je Slovenska škofovska konferenca, so iz formalnega odločanja in prevzemanja odgovornosti, kot je to običajno v drugih mladinskih organizacijah, izključeni mladi. A Mehle pravi, da tudi sebe šteje med mlade. Doda pa, da mladi sodelujejo pri vseh ostalih oblikah odločanja.

»Zavodska struktura je najbolj podobna Cerkveni. Tudi na župniji bo dober duhovnik vse vključil v odločanje, sam pa mora biti tisti, ki ima jasno vizijo in smer pred seboj. Vedno mora biti pred njim cilj, da ljudje pridejo do Boga.«

Prav dilema med tem, kakšno razmerje ubrati med laiki in klerom je od vedno, pa opozori ustanovitelj SKAM-a, Milan Knep, ki je pred tridesetimi leti, ko je bila organizacija v ustanavljanju, to ravnovesje našel v sodelovanju medškofijskega odbora za mladino, ki je bil formalno Cerkveno telo in društvom SKAM kot laično organizacijo, ki so jo vodili mladi. »V prvih desetih letih ni prihajalo do zapletov,« pravi Knep, ki meni, da je potrebno mladim dati priložnost, da so subjekt tudi v Cerkvi.

Da imajo v Katoliški mladini za slednje dovolj priložnost mladi tudi zdaj, je prepričan Mehle, saj se v Katoliško mladino vključuje vse več mladih. Tudi sam pa vidi v prihodnosti neke vrste dvojno strukturo, ko organizacijo skupaj vodita duhovnik in laik. Nekaj podobnega je sicer že obstajalo v Društvu SKAM, s predsednikom, ki je bil laik, in direktorjem, ki je bil duhovnik.