Golobičeve trditve o JEK 2 in Westinghousu ob dejstvih in znanstvenih razlagah prof. dr. Luke Snoja
Gregor Golobič, nekdanji minister in predsednik stranke Zares, je v oddaji Marcel na RTV Slovenija 9. novembra drugi blok Jedrske elektrarne Krško (JEK 2) označil za absolutno preveliko breme in tveganje; trdil je tudi, da Westinghouse že deset let ni zgradil nobene jedrske elektrarne.
Poglobili smo se v trditve in preverili dejstva, podatke na podlagi javno in uradno dostopnih podatkov o JEK 2, ter znova prisluhnili razlagam prof. dr. Luke Snoja z Instituta Jožef Stefan (IJS), ki smo jih 17. maja posneli v podkastu Vroča tema (celoten pogovor je na povezavi). Povzeli smo tudi odzive stroke, ki se je na Golobičev nastop hitro odzvala.
Prof. dr. Luka Snoj, vodja Odseka za reaktorsko fiziko na IJS, član strokovnih skupin Agencije za jedrsko energijo pri OECD in vodja ekspertnih misij Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), je pojasnil, da Jedrska elektrarna Krško proizvede približno od 35 do 40 odstotkov vse slovenske električne energije, vendar Sloveniji po meddržavni pogodbi s Hrvaško pripada zgolj polovica te proizvodnje, kar pokrije okoli 20 odstotkov slovenske porabe. Tako da domačim odjemalcem, tudi industriji, pripada okoli petina celotne porabe.
Termoelektrarna Šoštanj na dan porabi od 10.000 do 15.000 ton premoga, Krško pa razcepi okoli dva kilograma urana; zanimivo je, da gorivo pripelje en sam tovornjak vsakih 18 mesecev. Gorivo predstavlja od 15 do 16 odstotkov cene jedrske elektrike, pri fosilnih virih več kot 60 odstotkov, vpliv izpustov Krškega na ljudi pa je stotisočkrat manjši od naravnega sevanja. Westinghouse je zanesljiv dobavitelj, a bi lahko gorivo kupili tudi drugje. Zaprtje Šoštanja, iztek življenjske dobe Krškega leta 2043, elektrifikacija in računalniški centri za umetno inteligenco po njegovi grobi oceni zahtevajo več stabilnih virov. Moramo poudariti, da Luka Snoj Gregorja Golobiča ni komentiral, gre zgolj za njegovo strokovno razlago.
Kaj je Westinghouse
Začetki: prvotno podjetje je leta 1886 ustanovil George Westinghouse, današnja družba je nastala leta 1999 iz jedrskega dela nekdanjega podjetja, sedež ima v Pensilvaniji.
Dejavnost: gradi reaktorje (tip AP1000), izdeluje gorivne elemente (ne gorivnih celic) in vzdržuje elektrarne. Po podatkih Cameca dobavlja gorivo za okoli 40 odstotkov obratujočih reaktorjev na svetu.
Lastništvo: Toshiba od 2006, stečaj marca 2017 zaradi gradenj Vogtle in V. C. Summer, leta 2018 prevzem Brookfield za 4,6 milijarde dolarjev, od novembra 2023 Brookfield 51 odstotkov in kanadski Cameco 49 odstotkov.
Uspešnost: Krško je zgradil leta 1983, danes AP1000 obratuje v Vogtlu in na Kitajskem, oktobra 2025 pa je z ameriško vlado sklenil partnerstvo za vsaj 80 milijard dolarjev novih reaktorjev.
Westinghouse že deset let ni zgradil nobene elektrarne?
Golobič je trdil, da vlada nerazumno favorizira Westinghouse, ki že deset let ni zgradil nobene nuklearke. Portal JedrskaSI opozarja, da reaktorji AP1000 delujejo v ameriškem Vogtlu (tretji blok od julija 2023, četrti od aprila 2024) in na Kitajskem (štirje), skupaj torej šest, Poljska pa je izbrala tri njihove reaktorje AP1000.
Po navedbah proizvajalca so med prednostmi tipa AP1000 manjša tlorisna površina, manj komponent in gradbenega materiala, manj delovnih ur ter modularna gradnja, tehnologija pa omrežju zanesljivo dobavlja več kot 1 gigavat moči. Snoj je dodal, da Kitajska gradi po osem do deset reaktorjev na leto, večinoma po zahodnih načrtih, katerih licence je kupila. Trditev torej ne drži, je pa res, da je Westinghouse leta 2017 šel v stečaj in da je bil Vogtle njihov prvi tovrstni reaktor v ZDA po desetletjih.
Flamanville in 46 milijard evrov nista Westinghousov primer, a opozorilo je utemeljeno
Golobič je navedel, da je zadnji francoski reaktor v 17 letih zrasel s 3,3 na 23 milijard evrov, kar ustreza elektrarni Flamanville, katere skupni strošek francoski revizorji ocenjujejo na 23,7 milijarde. Gre za reaktor EPR družbe EDF, ne Westinghouse. Švicarsko oceno 43 milijard švicarskih frankov, kar znaša približno 46,44 milijarde evrov (Večer je zapisal milijonov, verjetno je pomotoma), je navedel kot strošek nove elektrarne, vendar poročilo švicarskih akademij znanosti in umetnosti to številko pripisuje pesimističnemu scenariju za večji reaktor EDF, saj se za Westinghousovega razpon konča pri 25 milijardah.
Spletna stran JedrskaSI, specializirana za dogajanje na tem področju, zato upravičeno ugovarja, vendar poročilo samo ugotavlja, da dosedanji trendi kažejo višanje stroškov gradnje proti zgornjemu delu razpona. Vogtle je namesto 14 stal 36,8 milijarde dolarjev in zamujal sedem let. Znesek smo pustili v dolarjih, ker so bila takrat tečajna razmerja drugačna. Tako da je opozorilo pred prekoračitvami utemeljeno, napačno pa bi bilo podajanje najslabšega scenarija kot običajne končne cene tovrstnega jedrskega projekta.
| Projekt | Moč (MW) | Strošek (v milijardah evrov) | Na kilovat (preračun) |
| JEK 2, ocena Gen energije brez financiranja | 1.000–1.650 | 9,3–15,4 | okoli 9.300–9.600 evrov |
| Poljska, trije reaktorji AP1000 (v pripravi) | 3.750 | okoli 42 | okoli 11.200 evrov |
| Vogtle 3 in 4, ZDA, AP1000 (dokončano 2024) | okoli 2234 | 36,8 (prvotno 14) | okoli 16.500 dolarjev |
Za JEK 2 je Gen energija stroške gradnje brez financiranja ocenila na od 9,3 do 9,5 milijarde evrov za 1.000 megavatov in 15,4 milijarde za 1.650 megavatov. Po revidiranih podatkih, ki jih povzema Delo, pa bi 1.250 megavatov stalo 12 milijard evrov, cena elektrike pa bi znašala 75 evrov na megavatno uro. Cena elektrike iz nove elektrarne ni odvisna samo od gradnje, temveč tudi od vrednosti denarja.
Podobno je pri stanovanjskem posojilu: enako stanovanje je ob nizki obrestni meri bistveno cenejše kot ob visoki. Pri dvoodstotnem strošku kapitala bi elektrika stala 66 evrov na megavatno uro (MWh), okoli 6,6 centa za kilovatno uro, pri šestodstotnem pa 144 evrov na megavatno uro, torej več kot dvakrat toliko, čeprav je elektrarna enaka. Pomembne so tudi zamude: revizor EY opozarja, da vsako leto zamude pri velikem reaktorju stane vsaj pol milijarde evrov. Aleksander Mervar je že leta 2024 izračunal ceno od 90 do 160 evrov na megavatno uro. Razlike pokažejo, da je razprava o stroških resnična in da odgovor ni enoznačen.
Kje bi stala nova elektrarna
Lokacija je že javno znana: JEK 2 bi stal ob sedanji jedrski elektrarni v Krškem. Preučevali sta se vzhodna in zahodna lokacija glede na obstoječo elektrarno, po študijah pa se je kot boljša izkazala zahodna, ki jo je Gen energija 6. februarja za državni prostorski načrt (DPN) opredelila kot edino izvedljivo varianto. Vzhodna je manj primerna zaradi zajema hladilne vode, saj Nuklearna elektrarna Krško v Savo spušča segreto vodo in zaradi dodatnih površin za gradbišče.
Krški občinski svet je februarja nadaljevanje projekta podprl, a od države pričakuje čim manjši poseg v življenjski prostor mesta. Izrazil je nasprotovanje načrtovanemu hladilnemu stolpu, vlada pa je sklep o pripravi DPN sprejela 17. februarja.
Leto 2045, lokacija in javni nadzor
Golobič je napovedal, da bi elektrarna ob odločitvi danes zaživela šele leta 2045. Tega ni mogoče ne potrditi ne ovreči. Po uradnem načrtu Gen energije je javna razgrnitev DPN predvidena v drugi polovici leta 2027, uredba o DPN v drugi polovici leta 2028, končna investicijska odločitev pa do leta 2028, po oceni revizorja EY pa gradnja traja okoli deset let.
Tudi nasprotnik projekta Aleksander Mervar je leta 2024 ocenjeval, da elektrarna ne bo zgrajena pred letom 2040, zato bi 2045 veljalo le ob večjih zamudah. Trditev, da se vlada izogiba javnemu nadzoru, zavrača Gen energija: dokumentacijo pripravlja po standardih IAEA, zaključene študije, med njimi študijo tehnične izvedljivosti, objavlja na jek2.si, poteka pa tudi celovita presoja vplivov na okolje, vključno s čezmejno. Marca 2026 je družba napovedala še raziskave in meritve na terenu na območju predvidenega DPN, torej okoljske popise, geodetske izmere ter geološke in hidrogeološke raziskave, lastnike zemljišč pa je obvestila pisno.
Pomanjkanje inženirjev in korupcija
JedrskaSI navaja, da pomanjkanje inženirjev ni edini vzrok podražitev, saj gradnjo določajo še organizacija, regulativa, dobavne verige in financiranje, ter da Stane Rožman ni vodil NEK 40 let, ampak 34 in se je leta 2023 upokojil pri 74 letih. To je povzetek portala, ki zagovarja jedrsko energijo, zato velja preveriti tudi pri neodvisnih virih.
Golobičeve besede, da je korupcija na dlani, v povzetkih oddaje niso bile podprte z dokazi, prav tako tip reaktorja in izvajalec še nista izbrana, saj je poleg Westinghousovega AP1000 v igri francoski EPR družbe EDF (Électricité de France), državnega energetskega podjetja. EPR je reaktor tretje generacije, podoben velikosti AP1000, ki deluje v Flamanvillu v Franciji, na Finskem (Olkiluoto) in na Kitajskem (Taishan), v Franciji in na Finskem pa so gradnjo spremljale velike zamude in prekoračitve stroškov.
Zakaj se gradnje podražijo in zakaj je jedrska energija kljub temu pomembna
Profesor Luka Snoj je še pojasnil, da se lahko gradnje podražijo že zaradi načina dela: danes se elektrarne prilagajajo lokalnim razmeram. Francozi so nekoč (tako kot Kitajci zdaj) namreč gradili serijsko in ceneje, zato v Evropi stremijo k poenotenju licenciranja. Poljudno povedano, je jedrska elektrarna gradbišče, ki je odprto več let, zato vsako leto zamude pomeni dodatne stroške dela, najema opreme in obresti na posojila, v času nestabilnih razmer v svetu se lahko posledično spremenijo tudi cene gradbenih materialov, energentov in financiranja.
Zato je pomembno, kdo nosi tveganje in kako je projekt financiran, kar poudarjata tudi Gen energija in revizor EY. Hkrati Evropska unija spodbuja elektrifikacijo prometa in ogrevanja ter čistejše okolje, umetna inteligenca pa potrebuje vedno več stabilne elektrike. Po Snojevih besedah to pomeni, da bi Slovenija ob zaprtju elektrarne v Šoštanju in izteku življenjske dobe elektrarne v Krškem leta 2043 potrebovala več stabilnih nizkoogljičnih virov. Jedrska elektrarna jih ponuja ne glede na vreme, gorivo pa predstavlja le majhen delež cene elektrike, zato so cene po njegovih besedah bolj predvidljive kot pri drugih virih, ki so odvisni od nihanja cen goriva na svetovnih trgih.
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.