Ste v slovenskih gorah že srečali gamsa?

Luka Škvorc

7. 8. 2025 ob 12:47
0 komentarjev

Slovenija

V slovenskih gorah je veliko gamsov, in sicer predvsem v Julijskih Alpah, največ v Triglavskem narodnem parku. Na videz je močan, hiter in plašen ter skrivnosten.

Spretna gorska žival

Gams (znanstveno ime Rupicapra rupicapra) je vrsta koze, ki živi v gorah. Razširjen je v gorah Južne Evrope, od Pirenejev do Alp, Apeninov, Dinaridov, Tater, Karpatov, Balkanskega polotoka do Turčije in Kavkaza. Naselili so ga celo na južnem otoku Nove Zelandije. V Sloveniji spada pod zaščitene živali.

V plečih meri v višino do 75 cm. Z gibljivimi parklji se še posebej dobro znajde na zelo strmih pobočjih, ki so videti nedostopna. Zraste lahko do enega metra v višino in tehta do 30 kg. Oba, samec in samica (gamsovka) imata votla rogova, imenovana roglja. Na glavi se mu od konca gobca do oči vleče široka temna proga. Njihova dlaka se prilagaja letnim časom. Odlično vidijo in slišijo.

Gamsov rep je dolg od 3 do 8 cm. Poleti je njegov kožuh rdečkasto-rjav s črnimi progami. Pozimi je njegov kožuh črno-rjav, poleti pa svetlo rjav. Gamsi živijo od 15 do 24 let. Poleti se nahajajo na travnikih in meliščih nad drevesno mejo, pozimi pa v visokogorskih gozdovih. Gams je aktiven predvsem podnevi. Prehranjuje se s travami in zelišči, pozimi z lišaji.

Živijo tropih, običajno so skupaj samice in mladiči, saj so odrasli samci največkrat samotarji, razen jeseni, v času parjenja.

Ali ste vedeli?

V Sloveniji bi zaradi prekomernega lova v 19. in zgodnjem 20. stoletju gamsi skoraj izumrli. Sedaj veljajo za zaščitene živali, njihova populacija si je opomogla.
Meso gamsa je v zgodovini veljalo za eno najplemenitejših živil. Noseče žene so od svojih mož večkrat dobile jed iz gamsjega mesa, saj so ljudje verjeli, da je dobro za otroka.
V alpskih kulturah so pogosto veljali za duhove gora ali simbole svobode. V nekaterih legendah naj bi jih varovale gorske vile, lov nanje je bil včasih obdan s posebnimi obredi.
Gamsi 'berejo' vreme; pred nevihto se pogosto spustijo nižje v doline.
Njihova kopita imajo trd zunanji rob in mehkejšo sredino, ki deluje kot nekakšna naravna 'protidrsna' podloga. Zato rečemo, da imajo 'zavore' na kopitih.
Ko gamsi zaznajo nevarnost (npr. plenilca), oddajo visok, piskajoč zvok, ki opozori druge gamse v tropu. Da bolje opazujejo okolico, se postavijo na zadnje noge.
Po gamsu je dobil ime Bovški Gamsovec, to je 2392 m visoka gora v neposredni bližini Triglava, od koder se razprostira čudovit pogled na sam Triglav.
V enem skoku lahko skočijo do 2 metra visoko in do 6 metrov daleč.
V sezoni parjenja (jeseni) se samci med seboj borijo z udarci rogov in poskušajo drug drugega potisniti s skal. Kljub temu, da so ti boji lahko videti zelo nevarni, redko povzročijo resne poškodbe.
Po gamsu je poimenovanih veliko gostinskih objektov v Sloveniji, kar kaže na veliko priljubljenost gamsa pri nas.
Gams je eden od slovenskih priimkov, kar zopet kaže na njegovo popularnost v Sloveniji.
Dijaki Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška se v svojem žargonu imenujejo »gamsi«, kar izhaja iz njenih začetnic Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška.
Gamsi se imenuje narodno-zabavni ansambel iz Doba. V Sloveniji najdemo tudi glasbeno skupino Mladi Gamsi.
V nekaterih kulturah gamsi simbolizirajo svobodo ter prilagodljivost.

Gams je zelo plašna žival, tudi če se nahajamo v gorah, jo redko opazimo, še posebej če hodimo po uhojenih poteh, zato je toliko večja redkost in zanimivost, ko jo opazimo. Lahko bi rekli, da je v slovenskih gorah kot planika: nekaj zelo dragocenega in redko videnega, vseeno pa je močno prisoten v slovenskem kulturnem prostoru.