Stanje slovenstva na avstrijskem Koroškem: diskriminacija se pojavlja, a pretirano jamranje ni na mestu

POSLUŠAJ ČLANEK
O koroških Slovencih, pripadnikih slovenske narodne manjšine v Avstriji, v domačih medijih slišimo predvsem ob ekscesih, ki kažejo, da težnje po njihovi diskriminaciji ostajajo še danes – tak je bil nazadnje denimo primer podmladka stranke svobodnjakov, ki je pozival k ustavitvi "slovenizacije" dežele.
Se ta res dogaja? Kakšen je trenutni položaj koroških Slovencev in kaj prinašajo rezultati volitev v deželni zbor, ki so potekale marca? O teh in podobnih vprašanjih so razpravljali na razpravi Inštituta za narodnostna vprašanja.
Prvi gost na diskusiji je bil dr. Marjan Sturm, zgodovinar in politik, nekdanji predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, znan pa tudi po tem, da je kot predsednik Zveze slovenske mladine leta 1970 v Šmohorju ponoči sam dodal na krajevni napis slovensko ime; sledil je sodni proces proti njemu, na katerem je bil končno oproščen. Ob njem je na razpravi sodeloval še dr. Daniel Wutti, profesor in raziskovalec z Inštituta za večjezičnost in transkulturno izobraževanje celovške Visoke pedagoške šole.
Dr. Sturm je uvodoma poudaril, da so na avstrijskem Koroškem trenutno pod vplivom širšega procesa, ki ima opraviti z Evropsko unijo in procesi evropske integracije, temelječe na spravi dveh dolga leta sovražnih narodov, Francozov in Nemcev; druga sprememba, ki smo ji priča, pa je po njegovem ta, da je EU spoznala, da mora manjšinsko varstvo urediti multilateralno – torej, da spoštovanje manjšinskih pravic v državah članicah nadzira EU.
Spremembe, ki so jih koroški Slovenci v zadnjem času deležni – denimo to, da je Avstrija podvojila finančne podpore – imajo torej nekaj opraviti s tem, "imajo pa tudi nekaj opraviti z dobrim odnosom Pahorja z van der Bellnom in s tem, da je v tej vladi Zelena stranka, na katere listi je Olga Voglauer" (koroška Slovenka), meni Sturm in kot pozitivnega izpostavi še dolgoletnega deželnega glavarja Koroške Petra Kaiserja, ki je prav tako veliko prispeval k temu, da je splošna klima v deželi danes precej bolj umirjena.
Kaiser ostaja deželni glavar tudi po zadnjih volitvah v deželni zbor, ki so potekale marca. Njegova socialdemokratska stranka je osvojila 39 % glasov, s čimer je v primerjavi s prejšnjim mandatom nekoliko izgubila, tudi naslednjih pet let pa bo vladala s tretjeuvrščeno ljudsko stranko, ÖVP. V deželnem zboru bodo še drugouvrščeni svobodnjaki in stranka Ekipa Koroška z izvoljenim Slovencem Francom Jožefom Smrtnikom, ne pa tudi Zeleni, katerih nosilka liste je bila že omenjena Voglauerjeva.
Kaiser je pred desetimi leti glavar postal, ker so imeli ljudje dovolj populistične politike; to se je še enkrat ponovilo, tokrat pa je bil za volivce preveč umirjen in je zato tudi izgubil 9 %, meni Sturm. Rezultati sicer po njegovem mnenju ohranjajo relativno stabilnost, tudi pri vprašanjih manjšine, kjer je Kaiser garant, da večjih odklonov ne bo.
Sturmov mlajši sogovornik dr. Daniel Wutti, ki se je strokovno mnogo ukvarjal s preseganjem travm pri koroških Slovencih, pa poudarja, da diskriminacijo še naprej občutijo tudi mladi. “Danes živijo tri generacije. Prva so časovne priče nacionalsocializma, druga so ljudje, ki so bili mladi v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja in so doživljali močne pritiske. Tudi današnji mladi lahko pripovedujejo svojo zgodbo diskriminacije,” je dejal in dodal, da jo občutijo na primer "na poti domov iz šole na vlaku, ko se še vedno sliši žaljivke, ki so del verbalne diskriminacije". Poleg tega pa je težava, da vse več mladih niti ne ve, kaj je slovenska manjšina, in da v javnosti dvojezičnost ni več tema, čeprav je sestavni del koroškega prostora. Tako med predvolilno kampanjo ni bilo niti enega slovenskega plakata.
Iz tega vidika dr. Wutti izpad podmladka svobodnjakov s predvolilnimi izjavami o "slovenizaciji" vidi celo kot pozitiven, saj je spodbudil odziv in ostre obsodbe vse avstrijske in slovenske javnosti in politike, dvojezičnost pa se je tako potrdila kot samoumeven del Koroške.
Po drugi strani je dr. Sturm poudaril, da mu med Slovenci preseda defetizem in pretirano "jamranje", kaj vse je napačno – "pa tudi, če bi bilo res tako slabo; kdo bi se pa rad identificiral z eno skupino, ki o sami sebi pravi, da je vedno samo žrtev in vedno tepena?" To miselnost je treba – tudi v Sloveniji – spremeniti, pravi.
Pogovor je tekel tudi o postavitvah spornih spomenikov in revizionizmu zgodovine. Sturm je nekoliko samokritično do slovenske skupnosti večkrat poudaril, da moramo nujno graditi na dialogu. "Nehajmo zdaj takoj diskutirati "mi – vi", ampak diskutirajmo: Ta dežela je jezikovno-kulturno raznolika, naredimo en regionalni šolski sistem, kjer bo tako rekoč slovenščina obvezna povsod, v določenih okrajih tudi italijanščina, kaj bo vsak posameznik iz nacionalnega vidika, je pa njegova zadeva, v to se mi ne vmešavamo. In to bi bil evropski odgovor, s tem bi lahko dejansko nekaj prispevali in jaz sem prepričan, da bo do tega dejansko prišlo," pravi in dodaja, da ljudje, s katerimi govori, nimajo nič proti temu, čudi pa ga, da se slovenske strukture zapirajo in se nočejo pogovarjati.
Položaj koroških Slovencev se je torej v zadnjih desetletjih bistveno izboljšal, še vedno pa ostajajo oblika diskriminacije in številna sporna vprašanja ter skrbi v zvezi s prisotnostjo slovenščine, upadajočim številom Slovencev itd. Rezultat volitev kaže, da Korošci v večini še naprej želijo mirne vladavine Petra Kaiserja, to pa je po mnenju sogovornikov pozitivno tudi za tam živeče Slovence.
Se ta res dogaja? Kakšen je trenutni položaj koroških Slovencev in kaj prinašajo rezultati volitev v deželni zbor, ki so potekale marca? O teh in podobnih vprašanjih so razpravljali na razpravi Inštituta za narodnostna vprašanja.
Prvi gost na diskusiji je bil dr. Marjan Sturm, zgodovinar in politik, nekdanji predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, znan pa tudi po tem, da je kot predsednik Zveze slovenske mladine leta 1970 v Šmohorju ponoči sam dodal na krajevni napis slovensko ime; sledil je sodni proces proti njemu, na katerem je bil končno oproščen. Ob njem je na razpravi sodeloval še dr. Daniel Wutti, profesor in raziskovalec z Inštituta za večjezičnost in transkulturno izobraževanje celovške Visoke pedagoške šole.
Koroški Slovenci so v Avstriji avtohtona narodna skupnost oziroma manjšina. Ob zadnjem popisu prebivalstva leta 2001 je slovenščino kot sporazumevalni jezik navedlo okoli 13.000 prebivalcev avstrijske Koroške, sicer pa njihovo število strmo upada od konca 19. stoletja, ko so Slovenci predstavljali še tretjino prebivalcev dežele.
Danes med koroškimi Slovenci delujejo dvojezične ljudske šole in vrtci, Zvezna realna gimnazija, Dvojezična trgovska akademija in Višja šola za gospodarske poklice v Št. Petru, pa številna društva in kulturne organizacije.
Slovenci v Avstriji nimajo zajamčenega političnega zastopstva kot pripadniki manjšine, vendar pa jim je uspelo izvoliti že številne predstavnike na občinski ravni, župane in občinske odbornike, nekajkrat pa tudi deželne in zvezne poslance.
Danes med koroškimi Slovenci delujejo dvojezične ljudske šole in vrtci, Zvezna realna gimnazija, Dvojezična trgovska akademija in Višja šola za gospodarske poklice v Št. Petru, pa številna društva in kulturne organizacije.
Slovenci v Avstriji nimajo zajamčenega političnega zastopstva kot pripadniki manjšine, vendar pa jim je uspelo izvoliti že številne predstavnike na občinski ravni, župane in občinske odbornike, nekajkrat pa tudi deželne in zvezne poslance.
Dr. Sturm je uvodoma poudaril, da so na avstrijskem Koroškem trenutno pod vplivom širšega procesa, ki ima opraviti z Evropsko unijo in procesi evropske integracije, temelječe na spravi dveh dolga leta sovražnih narodov, Francozov in Nemcev; druga sprememba, ki smo ji priča, pa je po njegovem ta, da je EU spoznala, da mora manjšinsko varstvo urediti multilateralno – torej, da spoštovanje manjšinskih pravic v državah članicah nadzira EU.
Spremembe, ki so jih koroški Slovenci v zadnjem času deležni – denimo to, da je Avstrija podvojila finančne podpore – imajo torej nekaj opraviti s tem, "imajo pa tudi nekaj opraviti z dobrim odnosom Pahorja z van der Bellnom in s tem, da je v tej vladi Zelena stranka, na katere listi je Olga Voglauer" (koroška Slovenka), meni Sturm in kot pozitivnega izpostavi še dolgoletnega deželnega glavarja Koroške Petra Kaiserja, ki je prav tako veliko prispeval k temu, da je splošna klima v deželi danes precej bolj umirjena.
Kaiser ostaja deželni glavar tudi po zadnjih volitvah v deželni zbor, ki so potekale marca. Njegova socialdemokratska stranka je osvojila 39 % glasov, s čimer je v primerjavi s prejšnjim mandatom nekoliko izgubila, tudi naslednjih pet let pa bo vladala s tretjeuvrščeno ljudsko stranko, ÖVP. V deželnem zboru bodo še drugouvrščeni svobodnjaki in stranka Ekipa Koroška z izvoljenim Slovencem Francom Jožefom Smrtnikom, ne pa tudi Zeleni, katerih nosilka liste je bila že omenjena Voglauerjeva.
Kaiser je pred desetimi leti glavar postal, ker so imeli ljudje dovolj populistične politike; to se je še enkrat ponovilo, tokrat pa je bil za volivce preveč umirjen in je zato tudi izgubil 9 %, meni Sturm. Rezultati sicer po njegovem mnenju ohranjajo relativno stabilnost, tudi pri vprašanjih manjšine, kjer je Kaiser garant, da večjih odklonov ne bo.
Diskriminacijo občutijo tri generacije Slovencev
Sturmov mlajši sogovornik dr. Daniel Wutti, ki se je strokovno mnogo ukvarjal s preseganjem travm pri koroških Slovencih, pa poudarja, da diskriminacijo še naprej občutijo tudi mladi. “Danes živijo tri generacije. Prva so časovne priče nacionalsocializma, druga so ljudje, ki so bili mladi v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja in so doživljali močne pritiske. Tudi današnji mladi lahko pripovedujejo svojo zgodbo diskriminacije,” je dejal in dodal, da jo občutijo na primer "na poti domov iz šole na vlaku, ko se še vedno sliši žaljivke, ki so del verbalne diskriminacije". Poleg tega pa je težava, da vse več mladih niti ne ve, kaj je slovenska manjšina, in da v javnosti dvojezičnost ni več tema, čeprav je sestavni del koroškega prostora. Tako med predvolilno kampanjo ni bilo niti enega slovenskega plakata.
Iz tega vidika dr. Wutti izpad podmladka svobodnjakov s predvolilnimi izjavami o "slovenizaciji" vidi celo kot pozitiven, saj je spodbudil odziv in ostre obsodbe vse avstrijske in slovenske javnosti in politike, dvojezičnost pa se je tako potrdila kot samoumeven del Koroške.
Prenehati z jamranjem
Po drugi strani je dr. Sturm poudaril, da mu med Slovenci preseda defetizem in pretirano "jamranje", kaj vse je napačno – "pa tudi, če bi bilo res tako slabo; kdo bi se pa rad identificiral z eno skupino, ki o sami sebi pravi, da je vedno samo žrtev in vedno tepena?" To miselnost je treba – tudi v Sloveniji – spremeniti, pravi.
Pogovor je tekel tudi o postavitvah spornih spomenikov in revizionizmu zgodovine. Sturm je nekoliko samokritično do slovenske skupnosti večkrat poudaril, da moramo nujno graditi na dialogu. "Nehajmo zdaj takoj diskutirati "mi – vi", ampak diskutirajmo: Ta dežela je jezikovno-kulturno raznolika, naredimo en regionalni šolski sistem, kjer bo tako rekoč slovenščina obvezna povsod, v določenih okrajih tudi italijanščina, kaj bo vsak posameznik iz nacionalnega vidika, je pa njegova zadeva, v to se mi ne vmešavamo. In to bi bil evropski odgovor, s tem bi lahko dejansko nekaj prispevali in jaz sem prepričan, da bo do tega dejansko prišlo," pravi in dodaja, da ljudje, s katerimi govori, nimajo nič proti temu, čudi pa ga, da se slovenske strukture zapirajo in se nočejo pogovarjati.
Položaj koroških Slovencev se je torej v zadnjih desetletjih bistveno izboljšal, še vedno pa ostajajo oblika diskriminacije in številna sporna vprašanja ter skrbi v zvezi s prisotnostjo slovenščine, upadajočim številom Slovencev itd. Rezultat volitev kaže, da Korošci v večini še naprej želijo mirne vladavine Petra Kaiserja, to pa je po mnenju sogovornikov pozitivno tudi za tam živeče Slovence.
Povezani članki
Zadnje objave

Kaj se dogaja z generacijo Z: je to lenoba ali kaj drugega?
2. 10. 2023 ob 20:09

Zakaj Nemčija gospodarsko kleca in kako resno je njeno "zdravstveno stanje"
2. 10. 2023 ob 13:39

Večerja v Emavsu – Jan Steen
2. 10. 2023 ob 8:46

Najuspešnejša političarka v septembru Jelka Godec, med 10 tudi Asta Vrečko
2. 10. 2023 ob 6:31

Imamo v Sloveniji demokracijo ali je ta le fasada, ki prikriva tiranijo prevarantov?
1. 10. 2023 ob 19:25
Ovire in pasti na poti Pavla Ruparja, da vzpostavi novi DeSUS
1. 10. 2023 ob 17:45
Ekskluzivno za naročnike

Večerja v Emavsu – Jan Steen
2. 10. 2023 ob 8:46

Evropa je pritrdila Hitlerju, genocid nad Armenci se ponavlja
1. 10. 2023 ob 6:31

Pax Rusica je mrtev, Armenci bežijo
30. 9. 2023 ob 10:03
Prihajajoči dogodki
OCT
04
Slovesne večernice na god sv. Frančiška Asiškega
21:00 - 22:00
OCT
06
Prvi petek
06:30 - 07:30
OCT
07
Pohod za življenje 2023: Življenje je zakon
09:30 - 12:00
OCT
08
20. vseslovensko srečanje kmetov na Ponikvi in Slomu
12:00 - 16:00
OCT
13
Javni rožni venec
06:30 - 07:15
Video objave

Odmev tedna: Lov na milijone, medvede in čarovnice
29. 9. 2023 ob 19:32

Vroča tema: Kdaj bodo postavljene nove hiše, kako je z obnovo cest in kaj če...?
26. 9. 2023 ob 17:09

Odmev tedna: Psi lajajo, depolitizacija gre dalje
22. 9. 2023 ob 19:46
Izbor urednika

Slovenski srednji sloj molzna krava države. Prostora za nove davke ni
18. 9. 2023 ob 6:31

Kako so v Jugoslaviji kradli in prodajali otroke
12. 9. 2023 ob 6:31
2 komentarja
MEFISTO
Misim, da je bolj zakrbljujoče stanje slovenstva v matični Sloveniji.
Srba so vprašali, če pogrešajo Kosovo, ki so ga izgubili.
Ne, saj smo v zameno dobili Slovenijo, se je odrazal Srb.l
Andrej Muren
Slovenizacija avstrijske Koroške ni možna, ker imajo tamkajšnji Slovenci premajhno rodnost. Če bi jo imeli tolikšno kot kosovski Albanci, bi bilo nekaj drugega.
Sicer pa se matična Slovenija za svoje manjšine v zamejstvu kronično premalo briga.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.