Stanje slovenstva na avstrijskem Koroškem: diskriminacija se pojavlja, a pretirano jamranje ni na mestu

O koroških Slovencih, pripadnikih slovenske narodne manjšine v Avstriji, v domačih medijih slišimo predvsem ob ekscesih, ki kažejo, da težnje po njihovi diskriminaciji ostajajo še danes – tak je bil nazadnje denimo primer podmladka stranke svobodnjakov, ki je pozival k ustavitvi "slovenizacije" dežele.

Se ta res dogaja? Kakšen je trenutni položaj koroških Slovencev in kaj prinašajo rezultati volitev v deželni zbor, ki so potekale marca? O teh in podobnih vprašanjih so razpravljali na razpravi Inštituta za narodnostna vprašanja.

Prvi gost na diskusiji je bil dr. Marjan Sturm, zgodovinar in politik, nekdanji predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, znan pa tudi po tem, da je kot predsednik Zveze slovenske mladine leta 1970 v Šmohorju ponoči sam dodal na krajevni napis slovensko ime; sledil je sodni proces proti njemu, na katerem je bil končno oproščen. Ob njem je na razpravi sodeloval še dr. Daniel Wutti, profesor in raziskovalec z Inštituta za večjezičnost in transkulturno izobraževanje celovške Visoke pedagoške šole.



Dr. Sturm je uvodoma poudaril, da so na avstrijskem Koroškem trenutno pod vplivom širšega procesa, ki ima opraviti z Evropsko unijo in procesi evropske integracije, temelječe na spravi dveh dolga leta sovražnih narodov, Francozov in Nemcev; druga sprememba, ki smo ji priča, pa je po njegovem ta, da je EU spoznala, da mora manjšinsko varstvo urediti multilateralno – torej, da spoštovanje manjšinskih pravic v državah članicah nadzira EU.

Spremembe, ki so jih koroški Slovenci v zadnjem času deležni – denimo to, da je Avstrija podvojila finančne podpore – imajo torej nekaj opraviti s tem, "imajo pa tudi nekaj opraviti z dobrim odnosom Pahorja z van der Bellnom in s tem, da je v tej vladi Zelena stranka, na katere listi je Olga Voglauer" (koroška Slovenka), meni Sturm in kot pozitivnega izpostavi še dolgoletnega deželnega glavarja Koroške Petra Kaiserja, ki je prav tako veliko prispeval k temu, da je splošna klima v deželi danes precej bolj umirjena.

Kaiser ostaja deželni glavar tudi po zadnjih volitvah v deželni zbor, ki so potekale marca. Njegova socialdemokratska stranka je osvojila 39 % glasov, s čimer je v primerjavi s prejšnjim mandatom nekoliko izgubila, tudi naslednjih pet let pa bo vladala s tretjeuvrščeno ljudsko stranko, ÖVP. V deželnem zboru bodo še drugouvrščeni svobodnjaki in stranka Ekipa Koroška z izvoljenim Slovencem Francom Jožefom Smrtnikom, ne pa tudi Zeleni, katerih nosilka liste je bila že omenjena Voglauerjeva.

Kaiser je pred desetimi leti glavar postal, ker so imeli ljudje dovolj populistične politike; to se je še enkrat ponovilo, tokrat pa je bil za volivce preveč umirjen in je zato tudi izgubil 9 %, meni Sturm. Rezultati sicer po njegovem mnenju ohranjajo relativno stabilnost, tudi pri vprašanjih manjšine, kjer je Kaiser garant, da večjih odklonov ne bo.

Diskriminacijo občutijo tri generacije Slovencev

Sturmov mlajši sogovornik dr. Daniel Wutti, ki se je strokovno mnogo ukvarjal s preseganjem travm pri koroških Slovencih, pa poudarja, da diskriminacijo še naprej občutijo tudi mladi. “Danes živijo tri generacije. Prva so časovne priče nacionalsocializma, druga so ljudje, ki so bili mladi v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja in so doživljali močne pritiske. Tudi današnji mladi lahko pripovedujejo svojo zgodbo diskriminacije,” je dejal in dodal, da jo občutijo na primer "na poti domov iz šole na vlaku, ko se še vedno sliši žaljivke, ki so del verbalne diskriminacije". Poleg tega pa je težava, da vse več mladih niti ne ve, kaj je slovenska manjšina, in da v javnosti dvojezičnost ni več tema, čeprav je sestavni del koroškega prostora. Tako med predvolilno kampanjo ni bilo niti enega slovenskega plakata.

Iz tega vidika dr. Wutti izpad podmladka svobodnjakov s predvolilnimi izjavami o "slovenizaciji" vidi celo kot pozitiven, saj je spodbudil odziv in ostre obsodbe vse avstrijske in slovenske javnosti in politike, dvojezičnost pa se je tako potrdila kot samoumeven del Koroške.

Prenehati z jamranjem

Po drugi strani je dr. Sturm poudaril, da mu med Slovenci preseda defetizem in pretirano "jamranje", kaj vse je napačno – "pa tudi, če bi bilo res tako slabo; kdo bi se pa rad identificiral z eno skupino, ki o sami sebi pravi, da je vedno samo žrtev in vedno tepena?" To miselnost je treba – tudi v Sloveniji – spremeniti, pravi.

Pogovor je tekel tudi o postavitvah spornih spomenikov in revizionizmu zgodovine. Sturm je nekoliko samokritično do slovenske skupnosti večkrat poudaril, da moramo nujno graditi na dialogu. "Nehajmo zdaj takoj diskutirati "mi – vi", ampak diskutirajmo: Ta dežela je jezikovno-kulturno raznolika, naredimo en regionalni šolski sistem, kjer bo tako rekoč slovenščina obvezna povsod, v določenih okrajih tudi italijanščina, kaj bo vsak posameznik iz nacionalnega vidika, je pa njegova zadeva, v to se mi ne vmešavamo. In to bi bil evropski odgovor, s tem bi lahko dejansko nekaj prispevali in jaz sem prepričan, da bo do tega dejansko prišlo," pravi in dodaja, da ljudje, s katerimi govori, nimajo nič proti temu, čudi pa ga, da se slovenske strukture zapirajo in se nočejo pogovarjati.

Položaj koroških Slovencev se je torej v zadnjih desetletjih bistveno izboljšal, še vedno pa ostajajo oblika diskriminacije in številna sporna vprašanja ter skrbi v zvezi s prisotnostjo slovenščine, upadajočim številom Slovencev itd. Rezultat volitev kaže, da Korošci v večini še naprej želijo mirne vladavine Petra Kaiserja, to pa je po mnenju sogovornikov pozitivno tudi za tam živeče Slovence.