Stane Granda, Časnik: Volilna zmaga leve opcije bi nas za daljše obdobje vrnila na rep evropske zgodovine

Slovenski volivci volijo levico, pa niti ne vedo kaj predstavlja. Njim se pomaha z rdečo cunjo na kateri piše Dražgoše in takoj zavijejo na levo, čeprav jim tam višajo davke, njihove otroke podarjajo p....m, uvažajo migrante, poudarjam migrante, ne begunce, za vsake volitve izumijo en nov obraz, razkazujejo razne Nike Kovačeve, ki niso sposobne obsoditi spolnega nasilja, v svojih vrstah. Da ne naštevam naprej. Slovenski volivec je res eno vodljivo živinče.

Stane Granda, ki dobro pozna ZGODOVINO, je dal točno napoved: "Če na volitvaz zmaga Levica, nas bo za daljše obdobje, vrnila na rer evropske zgodovine.

Upam, da Slovenci vendar premoremo toliko pameti, da bomo na volitvah zaokrožili v Desno! Kajti le to nam zagotavlja gospodarsko rast in ohranivev naše KULTURE.

Stane Granda v svoji kolumni za Časnik piše o tem, da v Sloveniji nimamo klasične desne, še manj leve stranke.
***
To je ključni politično-ideološki problem Slovenije. Slovenci smo dobili (kvazi)demokracijo na Kučanovem pladnju in mu verjeli, da je to resnična demokracija, v resnici je bila to le taktična poteza partijskega voditelja v slogu: popusti, da boš zmagal.

Demos, ki so ga na vodilni ravni sestavljali v glavnem bivši partijci, ni nikoli niti poskusil razgraditi partijskega imperija. Nasprotno, takoj po osamosovjitvi je partijska peta kolona v Demosu na Kučanov ukaz Demos razpustila in prevzela vodenje države v svoje roke, formalno in neformalno, iz ospredja in ozadja.
Slovensko pomlad je pobrala pozeba komaj je malce vzbrstela in nikoli več si ni opomogla.
Nadaljevanje je zgodovina slovenske tranzicije, ki jo je partijska nomenklatura s pomladkom suvereno vodila sebi v prid.

Ker je pomladek vedno še bolj radikalen od svojih učiteljev iz predhodne generacije, hoče zdaj ta pomladek Slovenijo dokončno spremeniti v nekakšno Slovenzuelo, kvazi-socialistično Korupciolandijo, distopično državo, v kateri bodo kapitaliste z bajoneti sterali v morje, ljudstvo pa bo moralo molče delati za to, kar je Djilas imenoval novi razred, se pravi razred, ki ima več fevdalnih kot demokratičnih značilnosti.
Njihov ekonomski način in sredstvo bogatenja namreč ni tržna, temveč plenilska ekonomija s pomočjo državne prisile. Njihov način vladanja ni demokracija, temveč vladavina birokratske elite in njene klientele.
Čim višji davki, čim nižje plače in splošna revščina večine državljanov, to je njihova vizija.
Žal pa se ta vizija levice prekriva z vizijo zahodne globalistične elite, ki nam obljublja happytalism Klausa Schwaba in globalistične elite izza njega, katerega bistvo je strnjeno v sloganu: You will own nothing, and you will be happy. Ne boš imel ničesar in boš srečen.

Desnica pa se žal ne zaveda, od kje preti ne le njej, temveč državi in državljanom, največja nevarnost. Pandemija in vojna v Ukrajini ji je vzela še tisto malo avtonomne drže v odnosu do Bruslja, kolikor jo je premogla, kar je na daljši rok obet za dokončno zmago happytalizma oziroma globalističnega novega svetovnega reda, ki bo ljudi spremenil v obubožane podanike globalistične elite.

Edina protiglobalistična naveza držav znotraj EU so bili višegrajci, vojna v Ukrajini pa je tudi tu povzročila razkol. Predvideno srečanje višegrajcev, kateremu bi prisostvovala tudi Avstrija in morda tudi Slovenija, je odpovedano, ker sta Poljska in Češka odpovedali udeležbo zaradi madžarske nevtralne drže v zvezi z vojno v Ukrajini.