Kalemegdan, Beograd (vir foto: pixabay)

Na Zahodnem Balkanu nastaja nov investicijski raj za tuja podjetja. To nista članici skupnega trga EU, Slovenija in Hrvaška, temveč nečlanica Srbija. Zakaj? Ker je prav ta država naredila tisto, kar bi lahko vsa ta leta naredili tudi pri nas, pa je bila politika pretežno levih vlad obrnjena ravno v nasprotno smer.

Tuje investicije v Srbijo privablajjo z zelo nizkim davkom na dohodke pravnih oseb in s pravočasnimi reformami javne uprave. Tujci pa kot plus Srbije vidijo tudi mlado in usposobljeno delovno silo. 

Načrt Srbije je torej podoben kot so ga pred leti izvedli na Irskem, ko so se iz hude gospodarske situacije v finančni krizi 2009 odbili v hitro rast BDP in splošnega življenjskega standarda. 

Britanski časopis Financial Times je avgusta lani poročal, da je Srbija glede na število tujih neposrednih investicij trenutno na prvem mestu na svetu. Država, v kateri je minimalna bruto plača konec 2019 znašala skromnih 308 evrov, za več kot dvanajstkrat presega obseg tujih neposrednih investicij, kot bi ga, glede na njeno gospodarsko moč, lahko pričakovali.

Da so tujci v srbsko gospodarstvo pripravljeni vlagati vedno več, kaže podatek, da je priliv neposrednih tujih naložb v Srbiji v prvih devetih mesecih leta 2020 znašal 1,9 milijarde EUR. Priliv neposrednih tujih naložb v Srbijo pa se je že v letu 2019 glede na leto 2018 povečal za 9% na 3,8 milijarde EUR.

Najboljše investicijsko povprečje imajo proizvodnja avtomobilskih delov, hrana, tobak, tekstil, ter nepremičnine, ki presegajo polovico vseh tujih neposrednih investicij.

Srbska vlada namerava tudi v proračunu za leto 2021 nameniti več sredstev za kapitalske naložbe. “Vlagali bomo v kanalizacijo in vodovodne sisteme, čistilne naprave, v sanacijo in gradnjo železnic, cest. Takšne javne naložbe ne vplivajo le na gospodarsko rast, temveč zagotavljajo zaposlitev tudi gradbenim podjetjem in vsem v tej verigi,” je pred mesecem dni dejal srbski finančni minister Siniša Mali.

Kaj tuji vlagatelji vidijo v Srbiji?

Po podatkih Agencije za poslovne registre v Srbiji deluje 18.000 podjetij v tuji lasti, ki zaposlujejo približno 350.000 delavcev. V zadnjih desetih letih so v državo neposredno vložili 24,5 milijarde evrov.

Po rednih raziskavah, ki jih je v zadnjih osmih letih med svojimi člani opravila ameriška gospodarska zbornica, so tuja podjetja v Srbiji zadovoljna z makroekonomsko stabilnostjo države, zmanjšanim proračunskim primanjkljajem, vitko administracijo, zlasti na področju izdaje gradbenih dovoljenj, in e-reform vlade.

Na splošno tujci Srbijo vidijo kot pozitivno poslovno okolje in je veliko bolj liberalno kot pri njenih sosedah. Velik plus za Srbijo prinaša najnižja stopnja davka od dohodkov pravnih oseb v Evropi (10%). V Sloveniji je stopnja obdavčitve davka od dohodkov pravnih oseb skorajda dvakrat višja in je pri 19 %. Poudarjajo pa tudi mlado delovno silo v primerjavi z ostalo Evropo, ki je po vrhu še dobro usposobljena in večjezična (skoraj polovica prebivalstva tekoče govori angleško), stroški pa so v Srbiji na splošno zelo nizki.

Slabosti, ki jih vidijo tuja podjetja v Srbiji pa predvsem nizka učinkovitost sodstva, slab boj proti korupciji in nepreglednost fiskalne politike.

Slovenija je imela pred časom priložnost, da bi storila enako

Srbija je določila zelo privlačne davke tudi na drugih področjih. Davek na dividende, licenčnine, kapitalske dobičke in obresti znaša 20 %, DDV je pri 20 %, vendar nižji za nekatera področja. V primerjavi z drugimi evropskimi državami Srbija ponuja nizke davke na poslovnem področju.

V Sloveniji že dalj časa govorimo o tem, da bi v našo državo morali pripeljat več tujih investicij, pa se politika glede tega še vedno ne zmore poenotiti, kako to storiti. Več kot desetletje različnih predlogov za debirokratizacijo, nižje davke in zagon investicij še vedno ni padlo na plodna tla. Ta čas v primerjavi s Srbijo izgubljamo. Na to je že pred časom opozarjal tudi Ivan Simič, ko je predstavljal ukrepe skupine za debirokratizacijo, o katerih pa že nekaj časa ni ne duha ne sluha.

Simič je na takratni novinarski konferenci, o kateri smo na Domovini poročali TUKAJ, dejal, da visoke obdavčitve nadpovprečnih plač v Sloveniji odvračajo multinacionalke, saj težko ustrezno plačajo najkakovostnejše delavce.

Za primer je zato dal prav situacijo v Beogradu, kjer je socialna kapica postavljena pri 2.500 evrih. Zato je pri nekomu z 10.000 evri bruto plače pri neto izplačilu v Sloveniji in v Srbiji razlika kar 3.700 evrov.

Srbija je tako zelo privlačna investicijska država za velika podjetja s področja informatike, saj lahko z visokimi neto plačami pritegnejo informacijske in računalniške strokovnjake iz širše regije.

7 KOMENTARJI

  1. Ali ni sedanja vlada napovedala izboljšanje tega stanja? Kdo sedaj v koaliciji to zavira, da obljuba ne pride čez? Zlasti nizka obdavčitev izobraženih kadrov bi te zadržala doma in bi podjetja vlagala v visoko kakovostne produkte, kjer so nujni visoko izobraženi kadri.
    Vse to vemo pa? Ali tukaj grozijo posamezni upokojenski borci znotraj koalicije ali gre le z izgovor?!

  2. Dokler bo v Sloveniji gospodovala mafijska levica, enkrat iz levičarske vlade, drugič iz ozadja, ne more iti na bolje.
    Sicer to vemo že od pamtiveka, spremeni pa se vseeno nič.
    Zgleda, da je tudi naš Simič na hladnem, ali kaj?

    Sicer pa – četudi bi prišlo do sprememb, bi ostale v veljavi samo petnajst minut, nato pa bi jih od groze, da bodo ljudje obogateli, takoj ukinili! Ker to je po prevladujoči ideologiji največja politična nesreča. Ljudje morajo ostati reveži in ponižno stegovati dlani in klobuke proti milostni državi, tako je “za nas” najbolje, kenede…

    Mogoče bo pripravljajoča se srbska komanda kaj spremenila, saj naši vplivneži najrajši poslušajo srbske trubače, domačega Avsenika ali Slaka pa globoko zaničujejo.

    • Preveč si neučakan.

      Vlada ni mogla v osmih mesecih popraviti vsega, kar so komunisti in njihovi nasledniki zavozili od leta 1941.

      In tu je še katastrofalna epidemija COVID19, pri kateri levica ni brez čistih rok.

  3. Kot izhaja iz mojih prispevkov sem velik zagovornik liberalizacije gospodarstva vključno z nižjimi davki, ki poleg vrste razlogov: od manj utaj davkov , do razširitve davčne baze, kamor sodi tudi spodbujabje neposrednih investicij (kar ni isto kot poceni nakupi naših podjetij s strani tujcev, ki zgolj odnesejo dobičke iz države.
    Poleg pravilne ugotovitve, da liberalizacija gospodarstva in neposredne tuje investicije niso v agendi levičarjev, sedanja državna podjetja in javna sfera bi dobila konkurenco , denarni tokovi v javnem in državnem bi se zmanjšali , zmanjšali bi se zneski odtujenih javnih sredstev.
    Je drugi pomeben razlog dejstvo da smo Slovenci ubogljivi in poslušni EU, ki ji tudi ni v interesu zmanjševanje davkov saj bi tako Slovenija predstavljala konkurenco zlasti Italiji.
    Sam ves čas opozarjam, da ko iščemo vzglede za naš sitem upravljanja z državo in financami ne smemo gledati Nemčije in Francije, ampak primerljive majhne države kot so zlasti žepne državice Luxemburg, Lichenstain, Monaco….., pa rudi Belgija, Danska, Avstrija in Švica, ki pa so že precej večje od Slovenije. Res je tudi kar pravi M. Klančar sedaj smo na oblasti sedaj moramo kljub krizi vse sile usmeriti v liberalizacijo fiskalne politike čeprav bodo
    učinki šele čez dve leti. Gre za konsistentnost programov tako NSI kot SDS. Ravno NSI ima na tem področju točno tak program kot ga opisujete za Srbijo. Ves čas se sprašujem zakaj ga sedaj ne promovira oz. pričenja udejanjiti. Zenkrat je slišati le predloge Simiča.

  4. Prav ta kriza, ki bo vnesla še več problemov v gospodarstvo, čeprav ne toliko kot boljševistično podaljševanje socialističnega gospodarstva in izčrpavanja iz državnih podjetji in drugih sistemov, financiranih s strani države, je prav to, kar opozarja Peter del zdravila za krizo in sistem gospodarstva in družbe, končno usmeritev Slovenmije v pravo smer, ki bo omogočala sprostitev potencialov vsakemu po njegovih sposobnostih in nič manj tistim, ki so najbolj sposobni, da potegnejo voz navzgor, kot smo ljudje v tej državi spšosobni, ne pa da nas tlačijo v nekem koncentracijskem taborišču in katerega beži vse, kar more!, ki misli z lastno pametjo. Seveda je tudi to narobe, če so te osebe samozadostne in se ne organizirajo in tukaj branijo, tukaj uveljavijo to, kar bodo morali zunaj kot tujci še bolj krvavo.
    Slovenija rabi še eno pomlad, še enpreboj. Žal, se tega ne zaveda mlada generacija v zadostni meri in naseda propagandi paznikov tega koncentracijskega taborišča.
    Ne le okrog Ljubljane, okoli cele Slovenije bi morali teči v spomin na takratno socialistično taborišče, ki ga je še nkaj ostalo. Svoboden je le tisti, ki se zaveda in potem ukrepa s povezavo vseh ZAVESTNIH, OSVEŠEČNIH IN DOSEŽE CILJ!
    OKUPACIJE MEDNARODNEGA KOMUNIZMA SE JE TREBA NAJPREJ ZAVEDATI IN POTEM SE JE LAHKO REŠIMO.
    Se taga zavedajo vse 4 koalicijsk stranke? Potm lahko nardimo korak naprej in bodo preživele naslednje volitve (tudi zgodovinsko) uspešno, sicer jih več ni.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime