Vir foto: stock images

Začelo se je novo šolsko leto in razen nekaterih izjem delo poteka analogno – v učilnicah. Realnost letošnjega šolskega leta je, da bodo razredi otrok ostajali doma in se za krajši čas poslužili pouka na daljavo, ki smo mu bili priča spomladi. Brez uporabe digitalnih tehnologij ne bo šlo, a strokovnjaki opozarjajo na škodljive učinke, ki jih povzroča njihova prekomerna in neprimerna raba.

Šolskega leta 2019/20 brez pomoči pametnih telefonov in računalnikov ne bi bilo moč dokončati, a je bilo šolsko delo za vse deležnike, učitelje, učence in starše, velik izziv. Takšni so tudi izsledki raziskave o pouku na daljavo v času epidemije Covid-19, ki jo je julija objavil Zavod RS za šolstvo.

Večina učiteljev je pouk na daljavo označila za bolj stresen in zahteven od pouka v učilnicah, pojavljalo pa se je tudi veliko stisk, saj so imeli učitelji občutek nemoči. Svojim učencem so namreč težje pomagali pri ustvajanju učnih ciljev iz tega pa izhaja tudi, da so učitelji svoje delo ocenjevali kot slabše in bistveno slabše od dela v učilnicah. Na razredni stopnji ima tako mnenje kar 70% učiteljev.

Mojstri pri uporabi tehnologije za zabavo

Bolj kot kadarkoli pa se je izkazalo tudi, da učitelji niti nimajo ustreznih pripomočkov in tehnologij za izvajanje pouka na daljavo, šibko je tudi znanje uporabe raznoraznih aplikacij. Kot je za Domovino povedala psihologinja Špela Reš s Centra Logout, ki posameznikom pomaga pri prekomerni rabi interneta, nas je epidemija Covid-19 na nek način prisilila, da tehnologijo večkrat uporabljamo kot orodje. “Hitro smo prepoznali kruto realnost – smo “mojstri” v uporabi naprav za zabavo in “vajenci” kar se tiče konstruktivne uporabe naprav, uporabe naprav kot orodja. To se je dobro pokazalo, ko so šole čez noč postale “online” šole.”

V času pouka na daljavo pa se je izkazalo tudi, da šolskega dela ne moremo preprosto preslikati na videokonferenco in pričakovati, da bodo otroci ure in ure strmeli v ekrane in ustvarjali nova znanja. Učitelji so to spoznali že tekom spomladanskega zaprtja šol. Sami namreč ocenjujejo, da so zastavljene učne cilje dosegali težje in manj efektivno: “Številni naši primeri iz prakse kažejo, da učenci, dijaki niso uspeli slediti pouku na daljavo, poglabljali so prekomerno uporabo zabavnih spletnih vsebin, nekateri razvili celo zasvojenost s spletom, kar za sabo potegne še celo kopico težav,” dodaja Reševa.

Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport se sicer pohvalijo, da so za novo šolsko leto poskušali urediti tehnični vidik pouka na daljavo z nakupom nove opreme in zakupom licenc za uporabo videokonferenčnih in drugih programov. Prav tako so organizirali mnoge delavnice in študijske skupine na katerih so se učitelji spoznali s kopico sodobnih pristopov za pouk na daljavo. A stroka je pri uporabi digitalnih tehnologij jasna: nujno je poiskati zdravo ravnovesje med digitalnim in analognim.

Na Logout-u pri tem svetujejo sistemizacijo pouka na daljavo, jasna navodila in pričakovanja, ozaveščanje učiteljev, otrok in staršev, kako naprave uporabljati kot orodje in zagotavljanjem šolskih naprav za pouk na daljavo. “Če grem na spletno učilnico preko svojega računalnika, me moč navade hitro zapelje tudi na Youtube, mojo najljubšo serijo in na Instagram, zavihki se mi odprejo avtomatsko.”

Glede tega lahko veliko naredijo starši sami: pri mlajših otrocih lahko z enostavno aplikacijo onemogočijo prehajanje med učnimi in zabavnimi vsebinami v času pouka, pri starejših učencih, dijakih pa so potrebna jasna pravila oziroma jasni dogovori o tem, kako in kdaj se bo naprava uporabljala za šolo in kako za zabavo.

Prekomerna in neprimerna raba sodobnih tehnologij je za otroke in mladostnike lahko zelo škodljiva. Vabljeni k branju člankov, ki smo jih na Domovini pripravili na to temo in jih najdete pod oznako Mobilni telefoni v šolah

1 komentar

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime