Spomini Vinka Udovča, enega redkih preživelih domobrancev (10. del): Z rezervnimi cevmi so tolkli po tistih v zunanjih vrstah

Na Teharjah so jih postrojili v vrste, hodili med njimi in občasno koga udarili. Morali so vse odvreči. Pri tem so jim grozili, da če kdo tega ne bo storil, bo »šel v pancergraben«.

Vinko Udovč piše o angleški predaji domobrancev pri Pliberku v roke partizanom in s tem v smrt 30. maja 1945: Bolj kot se je manjšalo število vojakov na travniku, burneje je potekalo prerekanje med našimi in angleškimi častniki. Zato so se bližji vojaki seznanjali z vso resnostjo dogajanja, do oddaljenejših pa bridka resnica ni segla, zato so mirno odhajali. Na angleški strani je bil glavni neki major Johnson, še en nižji častnik ob njem pa je spremljal dogajanje molče. Ob vse izrazitejšem pregovarjanju Vuka Rupnika z Angleži se seznanjeni vojaki niso marali več odzivati na priganjanje angleških stražarjev. Sedeli so in zrli v častnike, da bi videli, kako se bo zadeva iztekla. Porajale so se različne ideje postavljanja po robu Angležem. Ena teh je bila upor. Toda Vuk Rupnik je to možnost zavrnil, češ da se bo že nekako uredilo. Vojaki so njegovo mnenje vzeli na znanje in mirno tičali na tleh. Eni pa so celo začeli kartati. Vuk Rupnik je pomolil angleškemu majorju neko pismo angleškega generala, v katerem naj bi ta zatrjeval, da ne bodo nikogar silili nazaj v Jugoslavijo, vendar majorja to ni zanimalo. Nasprotno, postajal je vse bolj jezen, kajti čas je tekel, on pa bi se rad čim prej znebil tega ljudstva.

Nasilje Angležev

Nastala je situacija, ko angleški stražarji niso uspeli nikogar več odgnati s travnika. Tedaj je major uporabil novo zvijačo. Dejal je, da se bo posvetoval z nadrejenimi. Drugi njegov častnik je med tem časom hinavsko hlinil, češ da se bo nekako uredilo. Vendar je s to gesto hotel le pridobiti čas. Po vrnitvi majorja so se kmalu prikazali novi angleški stražarji s strani Pliberka in začeli s puškinimi kopiti surovo naganjati vojake v zbor za odvoz. Tedaj je stopil pred angleškega majorja še en domobranec vojak, sicer študent (po pripovedi naj bi se pisal Kresal), in nastopu v pozor hotel prepričevati majorja, da smo pripravljeni na vse, celo na to, da nas Angleži postrelijo, samo v Jugoslavijo k Titu nočemo. Major se ni več obvladal in je domobranca surovo udaril. Nato so brutalno nastopili še preostali Angleži in odpor je bil zlomljen. Spet so domobrance spremljali na postajo. A skupina častnikov se še ni vdala, kajti ti so bili resnično najbolj upravičeni, da se uprejo predaji. Tako so ostali le še častniki, ki se niso pustili odgnati, kljub grožnjam Angležev, da bodo vsak hip začeli streljati. Ko vse to ni pomagalo, je angleški major le začel pogovor o Vukovem pismu in sklenil z obljubo, da bo obdržal Vuka Rupnika z ženo do naslednjega dne pod njihovim nadzorstvom, da se zadeva s pismom uredi, s pogojem, če vsi drugi odidejo za ostalimi.

Razpustitev domobrancev

Začelo se je zadnje dejanje. Major je dal pripeljati tovornjak in ukazal svojim stražarjem za vsako ceno strpati naše uporne častnike nanj. Vuka Rupnika pa je zadržal, kot je obljubil. Tako so Angleži končali s predajo Rupnikovega polka oziroma Rupnikovega bataljona 30. maja 1945. Angleži ga niso razkosali po udih, to je v obliki desetin, vodov, čet, kot napravi mesar z živaljo, pač pa so ga raztrgali po ravnanju krdela volkov, ko ti napadejo trop ovac. S tem dejanjem in na tak način Rupnikovega bataljona ni bilo več.

Zdaj se moram vrniti v taborišče Vetrinj, da se seznanimo, kako se je tam odigralo zadnje dejanje domobranstva. Okoli 21. ure zvečer je poveljnik podpolkovnik Emil Cof dal še zadnjikrat sklicati svoj polk in pred zborom jasno razodel vojakom bridko resnico. Dodal je, da je vsak od tistega trenutka odvezan domobranstva in da se odtlej vsak prosto odloča, ali bo naslednji dan šel na angleške tovornjake oziroma za drugimi domobranci ali pa se bo ponoči umaknil iz taborišča. On osebno, je dejal, je izbral drugo možnost. S tem trenutkom je bilo konec uradne domobranske vojske.

O pretepanju v Celju, o odvozu na Teharje, o pomenu črke A in C ... v nadaljevanju.