Spremembe v šolstvu: manj ugovorov staršev, več moči šolam

Prihaja novo šolsko leto, ki prinaša spremembe. Spremembe, ki bodo vplivale na odnos med starši, učitelji in šolo. Ministrstvo želi učiteljem in ravnateljem vrniti več avtoritete. Hkrati napoveduje zmanjšanje možnosti za ugovore in pritoževanje. Med drugim želi odpraviti možnost ugovora na vzgojni opomin. Sedanja posebna ureditev tega ugovora velja šele od lanskega leta. 

Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević napoveduje tudi reformo nacionalnega preverjanja znanja in mature ter zmanjšanje birokracije, ki po njegovih besedah učiteljem jemlje čas za delo z učenci. Ob tem se odpira vprašanje, koliko pravnega varstva potrebujejo starši in učenci ter koliko prostora mora imeti šola, da lahko ohrani red, odgovornost in avtoriteto učitelja.

Več avtoritete učiteljem, manj birokracije

Na 12. konferenci ravnateljic in ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki je 25. avgusta potekala na Brdu pri Kranju v organizaciji Zavoda RS za šolstvo, je bilo napovedanih več sprememb, ki bodo vplivale na delovanje slovenskega šolskega sistema.

Minister Borut Rončević želi povečati avtonomijo in avtoriteto učiteljev. Med cilji so tudi zmanjšanje administrativnih obremenitev ter spremembe nacionalnega preverjanja znanja in mature.

Poudaril je, da morajo imeti učitelji več časa za delo z učenci in da so manj obremenjeni z obrazci. Izpostavil je tudi, da mora šola učence učiti, kako misliti, ne pa, kaj naj mislijo. Kadrovsko vrzel je označil za eno večjih razvojnih omejitev slovenskega šolstva.

Šola mora učence učiti, kako misliti, ne pa, kaj naj mislijo. 

Državna sekretarka Mojca Škrinjar je ob tem napovedala tudi konkretnejše posege v zakonodajo. Ministrstvo želi odpraviti možnost ugovora na vzgojni opomin ter zmanjšati možnosti za pritoževanje glede ocen. Pravno varstvo naj bi po drugi strani ostalo pri težjih ukrepih, kot sta prešolanje učenca v osnovni šoli ali izključitev dijaka iz srednje šole.

Več pristojnosti naj bi dobila tudi učiteljska stroka. Škrinjarjeva je napovedala obsežnejše spremembe Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, med drugim ustanovitev učiteljske zbornice, na katero bi prenesli nekatere pristojnosti. Napoved tako ne pomeni le zmanjševanja nekaterih možnosti pravnega varstva, ampak tudi večjo vlogo učiteljev pri urejanju lastnega poklica. Zakonodajne spremembe naj bi prišle na vlado do konca letošnjega leta.

Pri nacionalnem preverjanju znanja in maturi pa minister ne napoveduje ukinitve. Rončević je izrecno poudaril, da gre za reformo in ne za odpravo obeh preverjanj. Po njegovih besedah sta NPZ in matura pomembna za spremljanje kakovosti izobraževalnega sistema in zagotavljanje primerljivih standardov znanja, vendar se morata prilagajati spremembam v družbi, tehnologiji in sodobnem izobraževanju. Tudi Škrinjarjeva je zagotovila, da oba instrumenta ostajata.

Ugovor, ki velja šele eno šolsko leto

Večja sprememba se obeta pri vzgojnih opominih. Sedanja ureditev se uporablja šele od 1. septembra 2025. Starši so lahko tudi pred tem ugovarjali vzgojnemu delovanju šole, vendar je lanskoletna novela Zakona o osnovni šoli postopek spremenila in posebej uredila možnost ugovora na izrečeni vzgojni opomin.

Novela je bila sprejeta julija 2025 pod prejšnjo vlado, nova oblast pa zdaj po enem šolskem letu napoveduje odpravo dela ureditve, ki je bila takrat uvedena.

Po prejemu obvestila o vzgojnem opominu ima učenec oziroma njegov starš osem dni časa, da pri ravnatelju vloži obrazložen pisni ugovor. Ravnatelj mora nato najpozneje v treh dneh imenovati tričlansko komisijo, v kateri mora biti najmanj ena oseba, ki ni zaposlena na tej šoli.

Komisija mora o ugovoru odločiti najpozneje v 15 dneh. Če ugotovi nepravilnosti v postopku obravnavanja kršitve ali pri izreku opomina, opomin razveljavi in zadevo vrne učiteljskemu zboru v ponovno obravnavo in odločanje. Učiteljski zbor mora nato ponovno odločiti v 15 dneh, njegova odločitev pa je dokončna.

Takšna ureditev je v uporabi eno šolsko leto, državna sekretarka Mojca Škrinjar pa zdaj napoveduje njeno odpravo. Po njenih besedah naj bi pravno sredstvo ostalo predvsem pri težjih ukrepih, kot sta prešolanje učenca v osnovni šoli in izključitev dijaka iz srednje šole.

Vzgojni opomini niso brez posledic. Če učenec v 12 mesecih prejme tri veljavne vzgojne opomine, lahko sledijo strožji ukrepi. Šola se lahko takrat odloči za prešolanje učenca na drugo osnovno šolo. Možnost prešolanja obstaja tudi ob tako hudih kršitvah, da učenec ogroža svoje življenje ali zdravje oziroma življenje ali zdravje drugih, če predhodno ukrepanje šole ni bilo uspešno.

Pri ugovoru gre po eni strani za željo ministrstva, da učiteljem in šolam vrne več avtoritete ter jih razbremeni postopkov. Na drugi pa dejstvo, da lahko posamezni opomini sčasoma pripeljejo do precej težjega ukrepa.

Tu se odpira še eno pravno vprašanje. Zakon o šolski inšpekciji danes omogoča, da inšpektor razveljavi vzgojni ukrep, če ta ni bil izrečen skladno s predpisi, vendar le, če je bila pred tem izčrpana pravica do pravnega varstva pred organi šole. Če bo ugovor na vzgojni opomin odpravljen, bo morala nova ureditev pojasniti, kako bo ta varovalka delovala v prihodnje.

Manj ugovorov tudi pri ocenah

Reforme naj bi posegle tudi na področje ocenjevanja. Državna sekretarka Mojca Škrinjar je napovedala, da bi se pritožbe na končne ocene reševale prek šolske pritožbene komisije, ne več prek šolskega inšpektorata, pritožbe na vmesne ocene pa naj bi postale brezpredmetne.

Pri tem sama komisija v osnovni šoli ni novost. Že po sedanji ureditvi Zakon o osnovni šoli posebej ureja ugovor na zaključno oceno. Če učenec in njegovi starši menijo, da je bil ob koncu pouka nepravilno ocenjen, lahko v treh dneh po prejemu spričevala oziroma obvestila o zaključnih ocenah pri ravnatelju vložijo obrazložen ugovor.

Ravnatelj mora nato najpozneje v treh dneh imenovati tričlansko komisijo, v kateri mora biti vsaj en član, ki ni zaposlen na tej osnovni šoli. Če komisija ugotovi, da je zaključna ocena neustrezna, učenca ponovno oceni. O svoji odločitvi mora učenca in starše obvestiti najpozneje v osmih dneh po vložitvi ugovora. Odločitev komisije je dokončna.

Bistvo napovedane spremembe zato ni ustanovitev nove šolske poti za pritožbo, ampak zmanjšanje zunanjega poseganja šolske inšpekcije v ocenjevanje.

Po sedanji ureditvi obstaja tudi ločeno inšpekcijsko nadzorstvo. Zakon o šolski inšpekciji, ki se uporablja od 1. januarja 2026, inšpektorju ob ugotovljenih kršitvah omogoča razveljavitev ocene, pridobljene med šolskim letom, ter odreditev nove določitve ocene ali ponovnega ocenjevanja. Pod zakonsko določenimi pogoji lahko poseže tudi v zaključno oziroma končno oceno.

Ministrstvo obenem napoveduje več spremljanja in svetovanja šolam. Del takšne usmeritve pa je že zapisan v veljavnem Zakonu o šolski inšpekciji. Ta uvaja sistemske preglede, namenjene tudi ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti, strokovni pomoči ter priporočilom za izboljšanje dela šol. Določbe o sistemskih pregledih se bodo začele uporabljati 1. januarja 2027.

Zato se odpira konkretno vprašanje, kaj želi ministrstvo pri vlogi inšpekcije dodatno spremeniti glede na ureditev, ki je bila že sprejeta, vendar se v tem delu še ni začela uporabljati.

Če bo odločanje glede ocen v večji meri ostalo znotraj šole, se bo povečala odgovornost šolskih organov. Hkrati bo pomembno, koliko zunanjega nadzora bo še ostalo učencem in staršem, kadar bodo menili, da je bil postopek ocenjevanja nepravilno izveden.

Prav tu se bo pokazalo, ali bodo spremembe predvsem zmanjšale nepotrebne postopke in učiteljem vrnile več avtoritete ali pa bodo hkrati zmanjšale tudi del pravnega varstva učencev. Dokončno bo to mogoče oceniti, ko bo ministrstvo objavilo konkretne zakonske spremembe.