Sodbe v imenu ljudstva, ki jih ljudstvo ne sme videti: bo Golobova koalicija omejila javno dostopnost sodb?

Jakob Vid Zupančič
Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, SD (Foto: Profimedia.si)
POSLUŠAJ ČLANEK

Pred vrati je obširna sprememba sodniške zakonodaje. Med drugim se obeta združitev okrajnih in okrožnih sodišč ter spremembe v sestavi sodnega sveta. V Društvu novinarjev Slovenije pa so opozorili, da spremembe Zakon o sodiščih otežujejo dostop javnosti do sodb. Te naj bi Vrhovno sodišče po lastni presoji samo objavilo na spletnih straneh sodišča, novinarjem pa naj bi bila odvzeta tudi pravna podlaga, da bi do sodb prišli prek zahtevkov, ki jih je bilo prej mogoče vložiti po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja.

Vlada se brani, da sledi evropski ureditvi, z zakonom pa naj bi, nasprotno, želeli omogočiti še večjo dostopnost sodb. Zagotovljena naj bi bila obveznost javnih sodb, razen v primerih, ko je to v zakonu drugače določeno.

A do vladnih argumentov in zakona sta skeptična odvetnik dr. Blaž Kovačia Mlinar, še posebej pa prof. dr. Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete, ki opozarja, da je predlagani zakon daleč preveč omejujoč in celo neskladen z evropskimi direktivami. 

Vlada: Želimo zagotoviti večjo dostopnost sodb

Na vladi so pripravili paket zakonov, ki se bo lotil sodniške zakonodaje. Med drugim naj bi se tako ukinila okrajna sodišča, kar pomeni, da bo končana delitev na okrajna in okrožna prvostopenjska sodišča. Ostala naj bi samo še okrožna sodišča. Okrajna sodišča bi ostala le še kot zunanja enota obstoječih okrožnih sodišč. Združitev bi po besedah ministrstva za pravosodje predsednikom trenutnih okrajnih sodišč olajšala prerazporejanje kadrov, predvsem sodnikov.

Dobili bi enotnega prvostopenjskega sodnika, ki bi lahko sodil v vseh zadevah, ne le tistih, ki so eksplicitno vezane na sedanja okrajna oziroma okrožna sodišča.

Sprememba se obeta tudi pri sestavi sodnega sveta. Število članov se bo povečalo z 11 na 15 (sedem jih bo voljenih z dvotretjinsko večino v parlamentu), sodni svet pa bi po novem imenoval tudi predsednika in podpredsednika Vrhovnega sodišča. Kandidata bo svet imenoval na predlog občne seje vrhovnega sodišča in neobvezujočega mnenja ministra za pravosodje.

Nekaj več pozornosti je v novinarskih vrstah požel predlagani 117. člen Zakona o sodiščih. Društvo novinarjev Slovenije (DNS) je med drugim izpostavilo, da naj bi bile po novem objavljene le še tiste sodbe, ki bi jih Vrhovno sodišče po lastni presoji samo objavilo na spletnih straneh sodišča. V DNS menijo, da bi hkrati novinarjem in javnosti v celoti odvzeli pravno podlago, da bi do sodb prišli prek zahtevkov, vloženih po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). Sporen je predvsem 8. odstavek predlaganega 117. člena, ki pravi, da se »sodne odločbe, ki niso objavljene na spletnih straneh sodstva, ne štejejo za informacijo javnega značaja«.

Kasneje pa je ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan povedala, da je šlo v tem primeru za napako, ki so jo v zakonu odpravili. Z zakonom naj bi želeli zagotoviti večjo dostopnost sodb, ki je bila po njenih besedah do sedaj slabše določena. Izjeme, ki so veljale do sedaj (npr. če gre v postopku za mladoletne osebe, spolne delikte ...) ne bodo spremenjene, naj pa bi bila zagotovljena obveznost, da so sodbe javne in da jih morajo sodišča (vrhovna in višja) objaviti tudi na internetu. Izjeme glede javne objave naj bi tako bile le v primeru, ko je javnost izključena, ali pa iz razloga interesov pravičnosti ali morale, zaščite mladoletnikov, varovanja zasebnosti strank, varnosti države oziroma drugih utemeljenih razlogov v skladu z zakonom.

Do sedaj je bila javnost sodb urejena s prej omenjenim ZDIJZ-om, sedaj pa se materija prenaša v Zakon o sodiščih. Javno so se v praksi objavljale predvsem sodbe vrhovnega in višjega sodišča, a anomizirano, sodbe na prvi stopnji pa redkeje – zgolj če je za to veljal poseben interes, kar je sicer primerljivo z evropskimi državami. Z novimi spremembami naj bi popravili, v katerem zakonu je to urejeno.

Pirnat: Novi predlogi so preveč omejujoči, pa tudi neskladni z evropskimi direktivami

O spremembah, ki se tičejo javnosti sodb, smo povprašali odvetnika Blaža Kovačiča Mlinarja ter prof. dr. Rajka Pirnata, profesorja za upravno pravo z ljubljanske pravne fakultete.

Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar je za naš medij povedal, da je bila že do sedaj praksa, da se nekatere sodbe niso objavljale. Prvostopenjske sodbe so se objavljale zelo redko, je pa bilo vprašanje, katere sodbe višjega in vrhovnega sodišča bodo objavljene.

Kovačič Mlinar sicer ne vidi nobene ovire, zakaj ne bi objavili sodb na internet, razen v primerih, kot jih določa zakon (npr. če gre za mladoletne storilce, spolne delikte, itd.), a takih primerov je v praksi le nekaj odstotkov. Čim več sodb bi moralo biti javno dostopnih, saj bi to pripomoglo tudi k temu, da bi ljudje videli, kako kazenski postopek sploh poteka, je povedal Kovačič Mlinar. Po predlogu zakona ima Vrhovno sodišče še vedno pooblastilo, da odloča, katere sodbe se objavijo in katere ne. Predlog zakona lahko razlagamo benevolentno, češ da vse sodbe niso pomembne, lahko pa razlagamo tudi drugače, češ da se določenih noče razkriti oziroma da ni nekega hudega interesa, da bi se razkrilo, pri čemer pa je vprašanje, kdo bo o tem odločal, opozarja odvetnik.

Če rečemo, da se vse oziroma nobene sodbe ne objavi, imamo jasno splošno pravilo, če pa rečemo, tako kot je v zakonu, da bomo nekatere sodbe objavili, drugih pa ne, pride do mehkega kriterija, ki lahko privede tudi do zlorab. Nekateri novinarji so rekli, da so težko prišli do sodb. Tudi če sodba ne bi bila objavljena, pa bi javnost zahtevala, da se objavi, po mnenju odvetnika Kovačiča Mlinarja ne bi smelo biti nobene omejitve, da bi se na zahtevo zainteresirane javnosti taka sodba vseeno lahko objavila.

Po besedah prof. Rajka Pirnata pa je potencialna nova ureditev bolj restriktivna, kot je bilo do sedaj. Meni, da bi zaradi pravice do javnosti sojenja, ki jo zagotavlja 24. člen Ustave, bilo potrebno zagotoviti čim večjo javno dostopnost sodb in drugih sodnih odločb. Novi predlog pa daje Vrhovnemu sodišču veliko diskrecijo pri odločanju o objavi, saj so kriteriji za objavo navedeni zelo splošno, je povedal Pirnat.

V današnjem stanju tehnike mora biti zagotovljeno, da se vse sodbe sodišč objavijo, seveda anonimizirano, za vsako odločitev o tem, da se določena sodba ne objavi, pa bi moral biti izdan poseben sklep, ki pa se mora objaviti. Za spremljanje sodne prakse, in s tem za pravno varnost, je zelo pomembno, da je izjem čim manj, poleg tega pa mora biti o vsaki izjemi individualno odločeno, saj pomeni poseg v javnost sojenja, dodaja Pirnat.

Po Pirnatovem mnenju tudi ni sprejemljiva ureditev, po kateri se pravnomočne sodbe, ki niso objavljene, ne štejejo za informacije javnega značaja. Te sodbe so očitno informacije javnega značaja, dostop do njih pa bi bil lahko omejen le pod pogoji, ki jih določa Zakon o dostopu do informacij javnega značaja. Poleg tega je ta določba tudi neskladna z evropsko Direktivo o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja, ki jo v slovenski pravni red prenaša prav navedeni zakon.

Za konec Pirnat še dodaja, da se mu določbe zdijo daleč preveč omejujoče in namesto da bi bil s predlogom zakona narejen korak naprej, bi v primeru njegovega sprejema bil narejen korak nazaj.

Izbrano za naročnike
Domovina 124: Kako Mesec »rešuje« težave delavcev
Boleča skupna točka »levih« in »desnih«
Boscarol o »štemplanju«: Ta otroški vrtec se niti notranje ne more uskladiti, ali so njihove peščene potičke uporabne ali ne
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Odločitev ljubljanskega sodišča: tujcu za posilstvo ni treba v zapor
  • 13. 06. 2024
Obtožili so ga, da je pred osnovno šolo ugrabil in kasneje posilil 14 letnega otroka, sodišče v Ljubljani je ugodilo obtožencu
  • 23. 08. 2024
Če boste v Sloveniji skupinsko napadli in pretepli policiste, boste obtoženi zgolj lažjega prekrška
  • 22. 08. 2024