So v novomeški farmacevtski družbi Krka moški diskriminirani?

Ženske so imele lani v družbi Krka malenkost višje plače od moških. Foto: Krka

V Sloveniji imamo moški v povprečju za pet odstotkov višje bruto plače od žensk, pri čemer je večkrat slišati, da to dokazuje še prisotno sistematično diskriminacijo žensk. Toda v novomeški farmacevtski multinacionalki so ženske glede plač za malenkost že prehitele moške. Zanimalo nas je, ali gre torej v tem primeru za diskriminacijo moških.

V letnem poročilu Krke za leto 2024 so med mnogimi drugimi podatki navedli tudi, kolikšna je pri njih plačna vrzel. Pomeni razliko med povprečno plačo tam zaposlenih moških in žensk. Slednje so lani za 0,3 odstotka prehitele moške. Povprečna bruto urna postavka zaposlenih žensk je bila namreč za 0,3 odstotka višja od enake postavke pri njih zaposlenih moških. Ta podatek velja za družbo Krka v Novem mestu. Ob upoštevanju celotne skupine, v katero so vključene številne njihove družbe v tujini, pa so pri plačah še vedno v prednosti moški – 12 odstotkov. Ob govoru o plačni vrzeli med spoloma je večkrat slišati, da je to eden od kazalcev, da diskriminacija žensk še ni odpravljena.

Ko Miha Lobnik obrne ploščo

Zagovornika načela enakosti Miho Lobnika smo vprašali, kako si razlaga, da imajo ženske v družbi Krka nekoliko višje bruto plače od moških? Ali to pripisuje diskriminaciji moških? Če ne, zakaj potem na sploh plačno vrzel med spoloma (ta je, kot smo omenili, v Sloveniji pet odstotkov) označuje kot pokazatelja diskriminacije?

Zanimalo nas je tudi, v katerih podjetjih ali subjektih javnega sektorja v Sloveniji so ženske za enako delo, enake delovne izkušnje in enako izobrazbo plačane manj od moških. Po besedah Lobnika pomeni po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo slednja slabšo obravnavo, ki se nekomu zgodi zaradi osebnih okoliščin, v primerjavi z nekom, ki je v primerljivem položaju in takšnih osebnih okoliščin nima. »Če bi delavka imela ista znanja in bi opravljala isto delo kot njen sodelavec – in torej bila z njim v primerljivem položaju –, imela pa bi občutno nižjo ali višjo plačo, bi to lahko kazalo na diskriminacijo po spolu.«

Kot pravi Lobnik, bi za dokončno potrditev, ali gre za diskriminatorno obravnavo ali ne, moral zagovornik ugotoviti obstoj vzročne zveze med osebno okoliščino spola in višino plače ter izključiti druge možne vzroke za takšno stanje. Dodaja, da so razlike v plačah delavcev in delavk, oziroma izračunana povprečja plač, lahko izraz diskriminatorne obravnave, a ne nujno. »Razlika je lahko odvisna od zahtevnosti dela, ki ga nekdo opravlja, od usposobljenosti in izkušenosti delavcev, od poklicnih tveganj določenega delovnega mesta in podobno.«

Miha Lobnik: »Razlika je lahko odvisna od zahtevnosti dela, ki ga nekdo opravlja, od usposobljenosti in izkušenosti delavcev, od poklicnih tveganj določenega delovnega mesta in podobno.«

Nadpovprečne plače

Seveda niti tokrat Lobnik ni navedel niti enega samega podjetja ali subjekta javnega sektorja v Sloveniji, kjer bi imeli moški za enako delo višje plače od žensk. Zanimivo, ko je govora o plačni vrzeli v prid moških na ravni celotne države, je to večkrat argument zagovornikov »enakosti spolov« o diskriminaciji žensk. Ko pa so vloge zamenjane, naenkrat ne gre več za diskriminacijo (v tem primeru moških), pač pa za zahtevnost dela, usposobljenost, poklicna tveganja …

In na koncu še podatek o višini mesečnih plač v Krki (upoštevaje vse zaposlene). Te so precej nad slovenskim povprečjem: v lanskem letu je šlo v povprečju za 3.540 evrov bruto, v kar niso všteti regres, božičnica, poslovna uspešnost in nagrade za uspešno delo. Recimo lanskoletna božičnica je bila v Krki 2.343 evrov bruto.

Ko so vloge zamenjane, naenkrat ne gre več za diskriminacijo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike