So v novomeški farmacevtski družbi Krka moški diskriminirani?
V Sloveniji imamo moški v povprečju za pet odstotkov višje bruto plače od žensk, pri čemer je večkrat slišati, da to dokazuje še prisotno sistematično diskriminacijo žensk. Toda v novomeški farmacevtski multinacionalki so ženske glede plač za malenkost že prehitele moške. Zanimalo nas je, ali gre torej v tem primeru za diskriminacijo moških.
V letnem poročilu Krke za leto 2024 so med mnogimi drugimi podatki navedli tudi, kolikšna je pri njih plačna vrzel. Pomeni razliko med povprečno plačo tam zaposlenih moških in žensk. Slednje so lani za 0,3 odstotka prehitele moške. Povprečna bruto urna postavka zaposlenih žensk je bila namreč za 0,3 odstotka višja od enake postavke pri njih zaposlenih moških. Ta podatek velja za družbo Krka v Novem mestu. Ob upoštevanju celotne skupine, v katero so vključene številne njihove družbe v tujini, pa so pri plačah še vedno v prednosti moški – 12 odstotkov. Ob govoru o plačni vrzeli med spoloma je večkrat slišati, da je to eden od kazalcev, da diskriminacija žensk še ni odpravljena.
Ko Miha Lobnik obrne ploščo
Zagovornika načela enakosti Miho Lobnika smo vprašali, kako si razlaga, da imajo ženske v družbi Krka nekoliko višje bruto plače od moških? Ali to pripisuje diskriminaciji moških? Če ne, zakaj potem na sploh plačno vrzel med spoloma (ta je, kot smo omenili, v Sloveniji pet odstotkov) označuje kot pokazatelja diskriminacije?
Zanimalo nas je tudi, v katerih podjetjih ali subjektih javnega sektorja v Sloveniji so ženske za enako delo, enake delovne izkušnje in enako izobrazbo plačane manj od moških. Po besedah Lobnika pomeni po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo slednja slabšo obravnavo, ki se nekomu zgodi zaradi osebnih okoliščin, v primerjavi z nekom, ki je v primerljivem položaju in takšnih osebnih okoliščin nima. »Če bi delavka imela ista znanja in bi opravljala isto delo kot njen sodelavec – in torej bila z njim v primerljivem položaju –, imela pa bi občutno nižjo ali višjo plačo, bi to lahko kazalo na diskriminacijo po spolu.«
Kot pravi Lobnik, bi za dokončno potrditev, ali gre za diskriminatorno obravnavo ali ne, moral zagovornik ugotoviti obstoj vzročne zveze med osebno okoliščino spola in višino plače ter izključiti druge možne vzroke za takšno stanje. Dodaja, da so razlike v plačah delavcev in delavk, oziroma izračunana povprečja plač, lahko izraz diskriminatorne obravnave, a ne nujno. »Razlika je lahko odvisna od zahtevnosti dela, ki ga nekdo opravlja, od usposobljenosti in izkušenosti delavcev, od poklicnih tveganj določenega delovnega mesta in podobno.«
Miha Lobnik: »Razlika je lahko odvisna od zahtevnosti dela, ki ga nekdo opravlja, od usposobljenosti in izkušenosti delavcev, od poklicnih tveganj določenega delovnega mesta in podobno.«
Nadpovprečne plače
Seveda niti tokrat Lobnik ni navedel niti enega samega podjetja ali subjekta javnega sektorja v Sloveniji, kjer bi imeli moški za enako delo višje plače od žensk. Zanimivo, ko je govora o plačni vrzeli v prid moških na ravni celotne države, je to večkrat argument zagovornikov »enakosti spolov« o diskriminaciji žensk. Ko pa so vloge zamenjane, naenkrat ne gre več za diskriminacijo (v tem primeru moških), pač pa za zahtevnost dela, usposobljenost, poklicna tveganja …
In na koncu še podatek o višini mesečnih plač v Krki (upoštevaje vse zaposlene). Te so precej nad slovenskim povprečjem: v lanskem letu je šlo v povprečju za 3.540 evrov bruto, v kar niso všteti regres, božičnica, poslovna uspešnost in nagrade za uspešno delo. Recimo lanskoletna božičnica je bila v Krki 2.343 evrov bruto.
Ko so vloge zamenjane, naenkrat ne gre več za diskriminacijo.
4 komentarjev
Freising
Spolna diskriminacija je seveda čisti ideološki konstrukt. Pri vseh živalskih vrstah, ki se spolno razmnožujejo, se življenjske izkušnje razlikujejo, pa nisem še nikogar slišal, da bi govoril o spolni diskriminaciji pri polarnih medvedih, ko medvedka sama skrbi in lovi za mladiče, med tem ko se medvedji samci sami potikajo naokrog in edini vlogi, ki ju imajo v življenju, sta, da si nalovijo dovolj hrane zase in da naskočijo in oplodijo čimveč samic. Še nobenega okoljskwga aktivista, ki za vsako ceno poskušajo zaščiti ogroženo vrsto, da bi morali zaščiti predvsem polarne medvedke, ker so samci mačistični lenuhi, šovinisti, medvedje pa očitno diskriminirane. Prepričan sem, da v večini družb, kjer so spolne in družbene vloge že stoletja ali tisočletja razdelnene, ni nobene diskriminacije. V vseh dužbah pa obstaja jasen tabu, kaj jeprepovedano, začenši z incestom, posilstvom, prešuštvom, ubojem, ...
fizičnim nasiljem, ki jih družbe sankcionirajo. Zame je zato pravo vprašanje, katere družbene spremembe so ze zgodile v družbah zahodnega dela Evrazijske celine, severne Amerike in Avstralije, in kje si vzroki za njih, da se o diskriminaciji sploh pogovarjamo. Stvari namreč niso črno-bele. Kot so zakrivanje, poligamija, kastracija, spolno iznakaženje (klitoridektomija), suženjsko delo v nekaterih družbah dejstvo, so družbena dejstva tudi LGBTQ, feminizem, evtanazija, izginjanje spolnih vlog.... Kakšni zgodovinski in evolucojski procesi vodijo človeške družbe in kje so vzroki je bistveno. Kaj politiki in njihove sinekure govorijo pa je povsem nepomembno.
Jože Kržič
Jaz sem pred kratkim na g. Lobnika naslovil tole prošnjo za obrazložitev pojma enakosti:
Spoštovani.
Po izobrazbi sem družboslovec. Poleg formalnega študija sem se veliko dodatno ukvarjal s filozofijo in sociologijo. Ves čas poklicnega udejstvovanja sem delal v javnem sektorju. Na vaši spletni platformi sem veliko - priznam, ne pa vsega - prebral o vaši orientaciji, usmeritvah, delovanju in rezultatih. Ob vsem tem pa imam velike težave - čedalje manj vem, kaj bi to bilo načelo enakosti, kaj sploh enakost v realnem svetu je, in zakaj bi to potrebovalo še državnega zagovornika.
Samo v enem pogledu razumem smisel enakosti - to je enakost pred zakonom, za kar imam Slovenci uveljavljen izraz enakopravnost. Za varovanje in zagovarjanje te vrednote so sodobne družbe uveljavile ustavna načela, za praktično regulativo pa zakone kot prisilni instrument. Upoštevanje le-teh nadzirajo hierarhijsko organizirana sodišča - celo ustavno sodišče kot najvišji pravni razsodnik. Smisel tega varovanja nekako še razumem. Že manj pa razumem načelo enakih možnosti, saj si te "možnosti" ustvarjamo vendarle po naravi različni ljudje, zato so le-te čisto fiktivna zadeva, četudi jih imaginarna država vsili s predpisi. Različni ljudje jih lahko tudi različno izrabljajo, tudi če so dane.
Nikakor pa ne razumem načela enakosti. To načelo obstaja samo v čisto virtualnem, namišljenem svetu. V realnem svetu enakosti preprosto ni. Vsaka živa in neživa stvar niti v elementarni zasnovi ni enaka. Že Voltaire je lepo zapisal, da nas je narava ustvarila različne.
Zato mi ideja enakosti, egalitarnosti - zlasti še v marksistične smislu - zveni čisto kot ideološki, neznanstveni, dnevnopolitični koncept, instrument za obvladovanje množice.
Vesel bi bil, če nam v nekem bolj poljudnem, ljudem bolj dojemljivem traktatu v množičnih občilih razložite vaše razumevanje načela enakosti in s tem tudi vašo družbeno vlogo.
Hvala in lep pozdrav.
Andrej Muren
Miha Lobnik je en cepec in to kar pravi, nima nobene teže. Že funkcija zagovornika enakosti je sama po sebi prismuknjena, saj enakosti ni nikjer na svetu. Govorili bi lahko le o enakopravnosti. Upam, da bo naslednja vlada to nepotrebno inštitucijo ukinila.
Sicer sam v 42 letih delovne dobe v nekaj različnih službah nisem nikoli videl, da bi moški za enako delo na enakem položaju dobivali višjo plačo od žensk. Prej obratno. Vse razlike, ki so nastajale, so izhajale iz drugačnega delovnega mesta ali stopnje izobrazbe. Torej je slabša plačanost žensk spet samo ena od levičarskih izmišljotin.
Če pa upoštevamo, da ženske živijo v povprečju 8 let dlje od moških, da so se do nedavnega lahko upokojevale pet let prej kot moški, in jim ni bilo treba služiti vojaškega roka, za obdobje porodniškega dopusta dobivajo 100% plačo (moški v vojski nič, vojska se tudi ne šteje v delovno dobo), lahko rečemo, da so celo privilegirane v primerjavi z moškimi. In to že desetletja.
Igor Ferluga
Novinar ima prav. Diskriminacija zensk danes v Sloveniji pri placah je izmisljen problem. Vsaj sistemsko ne obstaja. Lahko pa so del osebno pogojenega mobinga, podcenjevanja, zaničevanja. Praviloma ne na podlagi spola.
Če pa moski opravljajo tezja dela in delajo več, je normalno, če je ta presezek ovrednoten. Realno gledano je v Sloveniji prej nenormalno nizka razlika v povprečnih placah med spoloma, če pri steli ure, prezivete na delu. Glede na nadvpovprečno razliko v pricakovani zivljenjski dobi med moskim in zensko v RS ( okoli 5 let v prid zensk, redkokje drugje je
razlika tako velika), se zdi, da je negodovanje zensk in brobeni feminizem toliko manj upravičen.
Zdi se mi sicer, da je uradu Mihe Lobnik precej vseeno, kaj res. Morajo nekaj flancat in fajtat, da upravičijo velik administrativni aparat dokaj nepotrebne vrednosti. Tudi z visokimi placami po placni reformi Golobov. Namesto da bi dali povisico tam, ker manjka kadra, ker je delo zahtevno in turnusno ( medicinske sestre na urgencah in posebej obremenjenih oddelkih bolnisnic), so dali visoke plače in delovna mesta svojim kadrom za sinekure in flancanje. Bljak!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.