Slovenski škofje zadržani do TTIP: komercialni interesi ne smejo prevladati nad dobrobitjo ranljivih skupin

Pogajanja o trgovinskem sporazumu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike (TTIP) zbujajo vse več pomislekov o dejanski koristi, oziroma povzročajo zaskrbljenost glede škodljivih posledic tovrstnega povezovanja.

Včeraj se je s svarečim stališčem oglasila tudi Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci. Slovenske škofe skrbi predvsem socialna zaščita delavcev, dobrobit ranljivih skupin, povečevanje družbene neenakosti in migracijski problemi.

S svojimi opozorili glede TTIP želijo komisije škofovskih konferenc Evropske skupnosti in ZDA prispevati svoj delež k temu, da nad dobrobitjo ljudi, predvsem ranljivih skupin, ne bodo prevladali komercialni interesi.

“Razprave ki spremljajo pogajanja, prebujajo številna vprašanja v zvezi s socialno zaščito delavcev, skrbjo za ranljive skupine, zmanjševanjem družbene neenakosti in migracij, zavzemanjem za mir in  odgovornostjo do prihodnjih generacij," so zapisali v Komisiji Pravičnost in mir pri SŠK.

Sklicujejo se na besede papeža Frančiška ob srečanju skupine G-8 leta 2013, ko je dejal, da mora biiti "cilj ekonomije in politike služenje ljudem, začenši pri najrevnejših in najbolj ranljivih."

Zgodovina dokazuje, da je povečano trgovanje in vlaganje lahko resnično koristno, če je zastavljeno tako, da zmanjšuje neenakost ali nepravičnost, pravijo Škofje. Slednje pa je mogoče, če trgovinske politike temeljijo na etičnih načelih, katerih središče so ljudje.

Da bi ugotovili ali je v primeru TTIP res temu tako, škofje pred sprejemom sporazuma kot ključno izpostavljajo izvedbo temeljite analize pozitivnih in negativnih učinkov sporazuma na družbo in okolje, ki bi poleg ekonomske teorije morala upoštevati tudi objektivno analizo dejanskih učinkov predlaganega sporazuma na naše državljane, družbo in planet.

V nadaljevanju izjave vodilni slovenski cerkveni dostojanstveniki naštevajo načela, ki jih je pri vrednotenju predlaganih trgovinskih sporazumov treba upoštevati.

Med te sodijo načelo trajnosti in previdnosti, varovanja delovne sile, skrbi za domorodno prebivalstvo, odpravljanje vzrokov za migracije, skrb za kmetijstvo in varovanje tistih, ki živijo na podeželju, predvsem male kmete, skrb za varovanje okolja, zdravje skupnosti, dostop do zdravil itd..

Škofje še posebej izražajo nestrinjanje s predvidenimi mehanizmi za reševanje sporov, kot je zavezujoča mednarodna arbitraža, pa naj gre za mehanizem za reševanje sporov med vlagatelji in državami (ISDS) ali pa nedavno predlagana mednarodna sodišča za naložbe.

"Obe poti lahko vodita v nepravične prednosti za komercialne interese, ki bi radi izkoristili pravila arbitražnega in sodnega sistema, in posledično v slabitev pomembnih okoljskih ter delavskih standardov in standardov glede človekovih pravic," opozarjajo dušni pastirji in dodajajo, da osebne koristi ne smejo zasenčiti javnih dobrin.

Pri vsem tem je odločilnega pomena, da lahko vsi ljudje prispevajo svoj glas k odločitvam, ki zadevajo njihova življenja, pri čemer je ključno, da so glasovi iz prizadetih družbenih sektorjev slišani in se bodo njihovi interesi odražali v nastalih sporazumih.

Kot ob koncu poudarjajo slovenski škofje, katoliški nauk na prvo mesto postavlja ljudi, še zlasti najrevnejše in najranljivejše.

zaključujejo obsežno pismo, ki si ga lahko v celoti preberete tukaj.