Slovenska policija tokrat po vzoru nemške, protestniki pa: državljanska vojna!

Uredništvo
Vir zajema slike: Facebook, Twitter
Če iz Nemčije ob (zaradi koronavirusne situacije) nedovoljenih protestih nasprotnikov ukrepov pa tudi radikalnih levičarskih skupin, gledamo prizore rednega pisanja kazni, pa tudi uporabe prisilnih sredstev ter množičnih aretacij, je bila slovenska policija do kršiteljev koronavirusnih predpisov na petkovih protestih v Ljubljani do zdaj sila prizanesljiva. 

To se je vendarle nekoliko spremenilo ob sedanji močno zaostreni zdravstveni situaciji in hitrem polnjenju bolnišnic, kar pa protestnikov očitno pretirano ne gane. Res da se jih je na petindvajsetem petkovem protestu proti vladi Janeza Janše zbralo "le" okrog 700, a med njimi provokatorjev ni manjkalo. 

Policija jih je tokrat striktneje popisovala in proti štirim najbolj uporniškim uporabila tudi prisilna sredstva. Protestniki so v tem prepoznali nedopustno državno represijo do njihovih pravic ter razumeli kot napoved državljanske vojne. 

Raper Zlatko pa je svojo nedavno provokacijo v nastopu na TV Slovenija nadgradil s pozivom zbranim, naj snamejo maske, češ da "ni več okužbe". 

Ob robu dogajanja se pojavlja vprašanje, ali se niso protesti po pol leta že nekoliko izpeli. Vse bolj se namreč opazijo razlike med posameznimi akterji, ki bi radi protestnike povlekli vsak v svojo smer.

Včeraj se je v središču Ljubljane ob odlični medijski pokritosti zbralo približno 700 protestnikov, ki so izvedli že 25. protest proti vladi Janeza Janše. Protest so s svojo udeležbo tokrat podprli Reper Zlatko, pesniki Svetlana Makarovič, Andrej Rozman, Dejan Koban, predsednica sindikata Mladi plus Teja Jarc, manjkala pa nista tudi Ivan Gale in Jaša Jenull.

V opazno večjem številu kot ob nekaterih prejšnjih protestih je bila prisotna policija, ki je nekaj udeležencev, med njimi tudi Svetlano Makarovič, popisala. Delo je imela tudi specialna enota, ki je nekaj protestnikov odvlekla s prizorišča. Prav zato je je protestni shod zaključil pred policijsko postajo na Trdinovi ulici.


Prva skupina - "kljubovalci"


Če so v prvem valu na protestih še prevladovali ljudje, ki so v njih videli močan političen naboj za spremembe oziroma za povezavo celotne opozicije, to že nekaj časa ne velja več. Slednja njihovih zahtev namreč ni bila sposobna artikulirati v neke politične sklepe, ki bi pripeljali do padca oziroma spremembe vladne ekipe.

Posledično so se v prve vrste prebili drugačni ljudje. Bodisi tisti, ki so jim protesti orodje za razširjanje radikalnih političnih idej in tisti, ki prihajajo z namenom provociranja.



A nekateri so šli v provokacijah tako daleč, da je policija proti njim morala uporabiti prisilna sredstva:

https://www.facebook.com/janez.zalaznik.5/posts/10223204901502045

Ob tem velja omeniti, da se policija po mnenju strokovnjakov do provokacij obnaša izredno profesionalno in kljub številnim kameram, ki policiste čakajo na vsakem koraku, ne dela napak. Kljub žalosti opozicije in protestnikov, ki nikakor ne morejo priti do obremenilnih posnetkov.




"Gnev" protestnika je razviden tudi iz sponjega videa





Skupina protestnikov, ki osvoboditev od "avtoritarne oblasti" vidi le v nasilnem uporu, ljudi s posebnim digitalnim letakom že poziva na akcijo "zdaj ali nikoli":

Druga skupina - "intelektualci"


Med zbirajočimi je neka takih, ki bi protestom radi dali intelektualni naboj. Ti so včeraj popoldne predstavili knjižico, ki je nastala na podlagi sklepov protestne ljudske skupščine, ki je prvič zasedala 17. julija.



Da povzamemo, knjižica se ukvarja z stališči, ki bi jih oblast po mnenju Ljudske skupščine morala imeti do delavskih in socialnih pravic, gospodarstva, okoljskih tem, medijske svobode, demokracije... Knjižica lahko služi kot vpogled v (večinoma radikalno levičarske) predstave o tem kako naj bi zgledala "družba pravičnosti in enakosti".

Tretja skupina - mediji


Le redki so dogodki, ko bi si sedemsto ljudi zaslužilo takšno pozornost medijev in zgoščeno drenjanje fotoreporterjev in snemalcev kot včerajšnji protest.

Kljub temu, da protestnikov ni bilo kaj bistveno več od medijsko spregledanega  shoda udeležencev Shoda za življenje prejšnji teden, je RTV Slovenija za razliko od sobote tokrat našla novinarsko ekipo, ki se je s protestov javljala že v TV Dnevnik, reportaža je bila tudi v Odmevih, na spletnem portalu MMC pa že dan prej velika napoved protestov s protestniškim citatom v naslovu "Vsi na kolesa!"

Ob tem so se pred protestom pojavljali tudi članki, da saj v Ljubljani okužbe niso problem, saj je ta med slovenskimi občinami šele na 53. mestu okuženih na 100.000 prebivalcev. Obenem pa zamolčijo, da je to med mestnimi občinami drugi najslabši rezultat, tik za MO Kranj. Ter to, da je prav okužbe v mestnih središčih najtežje zaustaviti.

Nekateri so protest vendarle korektneje pokrili in si s tem prislužili tudi kritike.













KOMENTAR: Uredništvo
Se je pa ob tem protestu še bolj kot kadarkoli prej pokazalo, da ima gibanje resnično preveč organizatorjev. Ki bi ga radi zvlekli vsak v svojo smer. Skratka, kam bo šlo protestniško gibanje je ta trenutek odvisno predvsem od provokatorjev, medijev in intelektualcev. Ob tem pa se vse bolj se opaža tudi, da neradikalizirane baze protestnikov takorekoč ni več. In da je to že odbilo številne, ki so v začetku vanj polagali upanje na kakršne koli spremembe.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

9bjpa_dsc09558.jpg
V soboto, 6. junija, pri breznu pod Macesnovo gorico spomin na žrtve komunizma
  • 31. 05. 2026
V ponedeljek, 1. junija, že 31. shod za zaščito pitne vode v Ljubljani
  • 31. 05. 2026
Pomorjeni iz družine Lichtenberg dobili napis na Žalah
  • 30. 05. 2026

Ekskluzivno za naročnike

»Ten minuts gor«
31. 5. 2026 ob 15:00
[Gledali smo] Od mita k veri
30. 5. 2026 ob 19:00
Fregola v paradižnikovi omaki z bučkami
30. 5. 2026 ob 12:00
Vse naročniške vsebine