Slovenija varnejša od jedrnih držav: smo res dolžni sprejeti vse politične prakse Zahoda?

foto: policija.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Kljub temu, da nekateri skušajo domači in predvsem tuji javnosti naslikati vtis, da je demokracije v Sloveniji tako rekoč konec, saj naj bi bilo ljudstvo tarča represije in terorja lastne vlade, statistike neodvisnih institucij govorijo drugače, zato v komentarju uredništva obravnavamo politično dimenzijo rezultatov takšnih raziskav.

Slovenija je peta najmirnejša država na svetu, pravi poročilo Global Peace Index (GPI), ki ga vsako leto pripravi Inštitut za ekonomijo in mir (IEP) iz avstralskega Sydneya. Poročilo glede na izbrane parametre statistično določa stanje miru in varnosti v 163 državah sveta.

Splošna izmerjena varnost v svetu se je že četrto leto zapored rahlo zmanjšala, in sicer za 0,07 %, Slovenija pa je v primerjavi s statistiko iz leta 2020 pridobila pet mest. Najvarnejša (oziroma najmirnejša) država sveta je že od leta 2008 Islandija pred Novo Zelandijo, Dansko, Portugalsko in Slovenijo. V skupnem seštevku nam sledijo Avstrija, Švica, Irska, Češka in Kanada. Omenimo še sosednje Hrvaško na 17., Madžarsko na 19. in Italijo na 32. mestu.

vir: Institute for Economics & Peace


Indeks GPI ne odraža le prisotnosti oziroma odsotnosti vojne, v katero je neka država vpletena, pač pa meri stopnjo nasilja v neki družbi na treh področjih: 1) Domači in mednarodni konflikti, 2) Družbena varnost in 3) Militarizacija. Tako zajema domala vse antropogene dejavnosti, ki bi lahko ogrozile varnost prebivalstva neke države, podatki pa so pridobljeni iz relevantnih virov, kot so Združeni narodi, EU, Gallupove raziskave itd.

https://twitter.com/dr_Olaj/status/1433782506680111105

V vojsko skorajda ne smemo investirati


V prvi kategoriji Slovenija zaseda dokaj nizko 19. mesto, čeprav ni aktivno vpletena v noben konflikt doma ali na tujem (res pa je, da nekateri inštituti, na primer HIIK iz Heidelberga, nesoglasja zaradi meje s Hrvaško obravnavajo kot konflikt nizke intenzivnosti).

Kategorija "militarizacija" obravnava investicije v oborožene sile ter njihove človeške in materialne kapacitete. Slovenija je tukaj druga najmiroljubnejša na svetu, takoj za Islandijo, ki vojske nima. Torej, mi jo imamo, a so vlaganja po izmerjenem indeksu še vedno skoraj tako nizka, kot bi je ne imeli. Kljub drugačnem splošnem prepričanju je takoj za nami Madžarska.

Stroka v Sloveniji ne vidi represije - prehiteli smo vse jedrne države


Za Slovenijo je bistvena kategorija "družbena varnost", v kateri se analizirajo ostali faktorji destabilizacije, kot so politična nestabilnost, verjetnost nasilnih protestov, stopnja političnega terorja, prisotnost kriminala v družbi, število beguncev in notranje razseljenih oseb, prisotnost terorizma, število zaprtih oseb, število umorov itd.

V tej kategoriji smo sedmi, za Singapurjem in pred Finsko. Glede na poročilo je izmed vseh držav EU od nas uspešnejša le še Danska, v vseh oslatlih članicah pa statistike zaznavajo nižjo osebno varnost posameznika, tako pred kriminalom kot tudi pred nedemokratičnimi praksami oblasti. Na tem mestu velja omeniti, da je osebna varnost v Sloveniji na zelo visokem nivoju zaznana tudi v drugih raziskavah; po aktualnih podatkih OECD smo, na primer, na tretjem mestu za Norveško in Islandijo.

V javnosti in politiki se mnogo govori o tem, da bi Slovenija morala v večji meri prevzeti prakse zahodnejših, bolj demokratičnih držav. Kako pa kaže njim? Nemčija kot najvišje postavljena ustanovna članica zveze si v skupnem seštevku s Hrvaško deli 17. mesto, Belgija je 20., Nizozemska 21. Ne pozabimo še na Francijo, ki je pridobila 7 mest in je trenutno 55.

Nove grožnje pridobivajo na moči


Kot rečeno se je v zadnjem letu splošna varnost v svetu komaj zaznavno zmanjšala, v primerjavi s preteklimi leti pa se spreminjajo trendi. Zelo močan faktor ogrožanja miru predstavljajo nasilne demonstracije; nevarnejši je le še uvoz orožja. Zelo visoko so postavljena tveganja, ki jih prinaša še vedno trajajoča migrantska kriza, ter politična nestabilnost.

Na drugi strani pa se močno zmanjšuje prisotnost terorizma, ki se je zmanjšala kar za 7%, za več kot 4 % so se zmanjšali notranji in meddržavni konflikti, opazno upada tudi število umorov.



 

 

 

 

 
KOMENTAR: Rok Frelih
Progresivna ideologija ni zagotovilo varnosti. Ji je modro slediti?
Posvetimo se za trenutek politični dimenziji omenjene raziskave, ki marsikomu ne bo všeč. Prvo dejstvo (ki nas sicer uvršča zelo visoko), vredno obravnave je, da v vojsko tako rekoč ne investiramo. Čeprav vlada želi, več ne smemo, je rekel levi pol. A neinvestiranje v vojsko v resnici ni zagotovilo miru, pač pa zagotovilo nestabilnosti in odprta vrata nezakonitosti in nasilju. Drugo pomembno dejstvo je, da tuje raziskave kljub strašnemu trpljenju levičarjev pod desničarskim škornjem takšne represije ne zaznavajo. Ta raziskava ni prva, ki priča, da ima posameznik v Sloveniji čisto zares zagotovljen izjemno visok nivo osebne svobode, ter da neki demokratični standardi vendarle veljajo. Da so obtožbe o nasprotnem z leve zlagane, pri vsem skupaj pa gre za dokaj slabo zrežirano farso, statistike neodvisnih institucij le potrjujejo. Situacija je v resnici drugačna: Sloveniji je kljub vsej agresiji protestnikov in splošnem nasilju levega aktivizma uspelo na lestvici celo napredovati. Tretje dejstvo pa je, da smo na področju družbene varnosti kljub vprašanjem o vladavini prava pri nas ter domnevni represiji desnosredinske vlade vseeno boljši od jedrnih držav. Od marsikatere so boljši tudi Madžari; posameznik je bolj varen npr. na Madžarskem kot v Belgiji. Uradna ideologija bruseljskega uradništva zahteva sprejemanje vsega in vsakogar, ne glede na to, da lahko predstavlja faktor destabilizacije. V zahodnih državah zato pogosto prihaja do takšnih družbenih razmer, ki vodijo bodisi v kriminal, bodisi v nasilje na ideološki podlagi, in kot posledico tam nemalokrat vidijo tudi smrtne žrtve. V novih članicah EU smo se temu zaenkrat uspeli izogniti. A na tem mestu se spet postavlja vprašanje o evropskih vrednotah: smo dolžni slediti navodilom z zahoda za vsako ceno, tudi, če bi lahko ogrozila varnost slovenskih državljanov, ali bi bilo prav, da Bruselj kdaj prisluhne drugačnemu mnenju?
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike