Slovenija v Svobodi: politična oblast preganja novinarja Bojana Požarja

V torek je parlamentarna komisija pod vodstvom Mojce Pašek Šetinc, poslanke Gibanja Svoboda, objavila prve izsledke svojega preiskovanja. Fokus so seveda imeli mediji, ki so dejansko blizu SDS, se pravi Nova24 in Demokracija. Tako so recimo v komisiji v torek povedali, da je Telekom mesec po sestavi prejšnje, Janševe vlade, torej aprila 2020, sklenil pogodbo z zasebnim Inštitutom za avtorsko pravico v lasti Blaža Ranta. Po besedah Pašek Šetinčeve je bila ta pogodba sklenjena za obdobje petih let v vrednosti šest milijonov evrov, večina denarja pa je šla v Novo24.

Da je do sklenitve pogodbe med Telekomom in Inštitutom za avtorsko pravico prišlo, naj bi bili zaposleni v Telekomu po trditvah poslanke Svobode podvrženi grožnjam in pritiskom.

Poslanci so raziskovali tudi financiranje Demokracije, ki naj bi mu okoli 40 županov v ali blizu SDS namenilo skupaj skoraj 83.000 evrov. Praksa naročanja na medije in zakupov oglasnega prostora so sicer praksa v številnih občinah in drugih lokalnih ter državnih ustanovah. Kljub temu je Šetinc Paškova napovedala, da bodo zaradi suma zlorabe medijske zakonodaje zadevo predali medijskemu inšpektorju.

Tarča na Požarju

Ko se je komisija šele vzpostavljala, se je pojavila informacija, da naj bi preiskovali tudi Požareport. Bojanu Požarju se je to zdelo neverjetno, saj izdajatelj Požareporta »niti lastniško, niti poslovno, niti personalno ali kako drugače ni povezan z nobeno od političnih strank ali posameznikov, ki so sodelovali na parlamentarnih volitvah leta 2022«. Požar je nato vprašal predsednico komisije, Pašek Šetinčevo, če govorice o preiskovanju Požareporta držijo. Ta je načrte o preiskovanju portala zanikala.

A očitno se je Požarju zlagala v obraz, kot sam trdi. Dan po prvi predstavitvi izsledkov, se pravi v sredo, je Požar dobil sklep komisije, ki ga v torek niso predstavili in so ga »očitno hoteli skriti pred javnostjo«, kot ocenjuje Požar. In sicer, da so Požarja in izdajatelja Lanaka media prijavili Finančni upravi zaradi sumov kršitve davčne zakonodaje. »Dokazi« po Požarjevem poročanju temeljijo na neki starejši anonimki, ki obstaja še iz časa vlade Mira Cerarja in temelji na »izmišljenih in neresničnih dejstvih«, kot navaja Požar, naj bi bili napačni celo prepisi iz Ajpesa. Niso pa se odločili za kazensko ovadbo, saj se hočejo s temi izogniti morebitni kasnejši pravni in politični odgovornosti za vlaganje krive ovadbe, meni znani novinar.

Po Požarjevem mnenju so za tem sklepom tri osebe, in sicer Vesna Vuković, generalna sekretarka Gibanja Svoboda, Tomaž Modic, sicer novinar portala Necenzurirano, a hkrati pogodbeni sodelavec Komisije (na predlog Gibanja Svobode), in predsednica komisije, poslanka Mojca Pašek Šetinc. Požar je napovedal, da bo od komisije zahteval dokazno dokumentacijo, da se razčisti, za kaj sploh gre, za vse postopke, povezane s prijavo na Furs, pa bo pooblastil davčnega strokovnjaka Ivana Simiča.

ZNP: Gre za diskreditacijo in finančno oslabitev do vlade kritični medijev

Naj naprej povemo, da smo o zadevi povprašali predsednico komisije Mojco Šetinc Pašek, a nam vsaj za časa tega pisanja še ni odgovorila. Prav tako smo o zadevi, se pravi, če gre po njihovi presoji za politični pritisk na novinarsko delo, vprašali Društvo novinarjev Slovenije, ki nam tudi še ni odgovorilo. So pa nam odgovorili v Združenju novinarjev in publicistov.

V ZNP so prepričani, da je bil izključni interes ustanovitve omenjene komisije diskreditacija medijev, ki so kritični do trenutne vlade in Gibanja Svoboda, ki to vlado vodi, ter njihova finančna oslabitev. S temi preiskavami, kdo vse oglašuje v omenjenih medijih, se namreč posredno pritiska na njihove oglaševalce, naj prenehajo z oglaševanjem. Enako velja v primeru Požareporta.

V ZNP menijo, da gre pri komisiji za eklatantno zlorabo na videz demokratičnih postopkov za pritisk na medije. Dokaz za to, da gre za zlorabo s točno določenim ciljem, je tudi nedavna objava podatka s strani komisije, da je 83.000 evrov za oglaševanje v tedniku Demokracija prispevalo 40 občin in občinskih podjetij blizu stranke SDS, ob tem pa niso navedli, kje vse so še oglaševale omenjene občine in občinska podjetja, da bi bila možna primerjava, ali gre res za nesorazmerno oglaševanje zgolj v enem tedniku.

Financiranje politične stranke je vprašanje javnega pomena, a poslanci ne smejo kar prosto izbrati nekega medija in ga preiskovati

O tem, kako poslanci sploh izberejo predmet obravnave, ali si lahko zberejo zgolj nek medij, in ga preiskujejo, ter ali ne bi to pomenilo pritiska politike na neodvisno novinarstvo, smo povprašali tudi pravnega strokovnjaka prof. dr. Miho Šepca, ki se ukvarja tudi z medijskim pravom.

Šepec je povedal, da imajo parlamentarne komisije svojo podlago že v Ustavi. 93. člen Ustave tako določa, da Državni zbor lahko odredi preiskavo o zadevah javnega pomena, to pa je potrebno storiti na zahtevo tretjine poslancev državnega zbora ali na zahtevo državnega sveta. Taka komisija ima v zadevah poizvedovanja in preučevanja smiselno enaka pooblastila kakor pravosodni organi.

Če torej obstaja politična podpora in gre za pomembno zadevo javnega pomena, se preiskovalne komisije lahko ustanovijo in preiskujejo določene javno pomembne dogodke. Kaj se razume kot "javno pomembno zadevo", je po Šepčevih besedah zelo širok pojem, a načeloma mora iti za nekaj, kjer ima javnost velik interes po razkritju informacij o dogodku ali stanju. Ne sme tako iti za povsem zasebno zadevo ali obskurno zadevo, usmerjeno zoper konkretnega posameznika, kjer bi bilo povsem očitno, da gre za politično obračunavanje.

Kot je povedal Šepec, je zanj financiranje politične stranke vprašanje javnega pomena, saj nam lahko viri financiranja stranke povedo marsikaj, financiranje iz tujine pa je celo prepovedano.

V okviru parlamentarne preiskave pa poslanci zagotovo ne smejo kar prosto, torej brez utemeljenih razlogov, izbrati nekega medija in ga preiskovati, je opozoril Šepec. To bi nedvomno predstavljalo politični pristisk na neodvisnost medijev. A po drugi strani, če obstajajo utemeljeni razlogi in sumi nezakonitega delovanja, ki je povezano tudi z mediji, potem domet parlamentare preiskave lahko vključi tudi določeno medijsko hišo, njeno financiranje in ravnanje, je še poudaril Šepec.

Če je torej nek medij povezan z domnevno nezakonitimi ali koruptivnimi ravnanji, se lahko povsem zakonito znajde v okviru parlamentarne preiskave.