Slovenci veliko poberemo uspešnim, živimo pa v družbi socialne pravičnosti

Krizno obdobje je Evropi prineslo porast ljudi pod pragom tveganja revščine, brezposelnost mladih in skorajšen finančni zlom nekaterih držav.

A sedaj je iz leta v leto bolje. Brezposelnost upada, prav tako število ljudi pod pragom tveganja revščine. 

Po indeksu socialne pravičnosti smo Slovenci takoj za tremi skandinavskimi državami in zelo uspešno Češko, kjer je revščine in brezposelnosti zelo malo.

To ne preseneča, saj smo v EU drugi po ginijevem koeficientu, kar pomeni, da so razlike med ljudmi z najvišjim in najnižjim razpoložljivim dohodkom manjše le na Slovaškem.

V zadnjem času se v EU pojavlja nov trend rasti, ki je povezan tudi s socialno pravičnostjo in je v večini primerov posledica izrazito izboljšanih razmer na trgu dela. Kazalniki o stanju na trgu dela so se tekom leta izboljšali v kar 26 od 28 držav EU.

Povprečna stopnja brezposelnosti v EU, ki je ob vrhuncu krize znašala okoli 11 odstotkov, se je leta 2016 zmanjšala na 8,7 odstotka.

Vendar pa okrevanje po krizi v Evropi poteka po dveh različnih hitrostih, saj ostaja še vedno očitna razlika med severno in južno Evropo. Zlasti v južnih državah, ki so jih prizadele krizne razmere, delež otrok in mladih izpostavljenih tveganju revščine in izključenosti, ostaja nad povprečjem.

Takšno stanje kaže Indeks socialne pravičnosti 2017, v katerem so se Skandinavske države, na primer Danska, Švedska in Finska, ponovno znašle na vrhu lestvice, Grčija pa še naprej, kljub izboljšavam, ostaja daleč zadaj.

Zakaj sploh gre?

Indeks socialne pravičnosti 2017 je orodje, s katerim se od leta 2008 analizira možnosti participacije v EU na podlagi 38 ekonomskih in socialnih meril.

Sestavljen je iz petih področij, ki prikazujejo stanje družbenih razmer v posamezni državi, in sicer so to področja preprečevanja revščine, nepristranskega šolstvo, dostopa do trga dela, socialne kohezije in nediskriminatornosti, zdravstva ter še integracijska pravičnost.

Po indeksu socialne pravičnosti Slovenija na 5. mestu

Kot je bilo že omenjeno, so države, ki so se znašle na vrhu lestvice, Skandinavske - Danska, Švedska in Finska zavzemajo prva tri mesta, sledi jim Češka, peta pa je Slovenija pred Nizozemsko, Nemčijo, Avstrijo in Luksemburgom.

Če gledamo povprečni indeks EU, ki znaša 5,85, v "boljšo polovico" spadajo še Francija, združeno kraljestvo, Estonija, Belgija in Slovaška.



Najnižje na lestvici se je znašla že prej omenjena Grčija, sledijo ji Romunija, Bolgarija ter naša soseda - Italija.

Revščina: tveganje zanjo sicer pada, ampak ...

Raziskava je odkrila, da kljub temu, da tveganje za revščino v vseh državah članicah EU v zadnjem letu pada, kar je posledica vse večjega zaposlovanja,  pa je kljub temu odstotkov gledano še vedno ivisoko. Na vrhuncu krize v letih 2012 in 2013 je revščina grozila 24,7 % vsega prebivalstva EU, danes pa je ta odstotek padel na 23,4 %, kar je še vedno precej visoka številka.



Tudi tu se pokaže ogromen razkorak med severnimi in južnimi državami, saj marsikatera od krize še vedno oslabljena država kaže zgolj minimalno izboljšanje situacije in odstotek populacije z visokim tveganjem za revščino je tam pretresljivo visok - v Grčiji ta znaša 35,6 %, v Španiji 27,9 % ter  28,7 % v Italiji. Še slabše gre Romuniji (38,8 %) in Bolgariji (40,4%).

Za primerjavo - Češka, ki se je tu znašla na prvem mestu, ima odstotek prebivalstva, ki mu grozi revščina, kar nekajkrat nižji,in sicer je ta 13,3 %,v Sloveniji pa je ta 18,4 %, kar nas uvršča na deveto mesto, pred Luksemburgom in Nemčijo.

Ranljive skupine: otroci, mladi in starostniki

Ne samo grožnja: Izredno materialno pomanjkanje

O izrednem materialnem pomanjkanju govorimo, ko si posamezniki ne morejo privoščiti osnovnih materialnih sredstev, ki jih potrebujejo za preživetje.

Tudi tu se opazi še vedno ogromen razkorak med Evropskimi državami, saj je razpon precejšen: na Švedskem trpi pomanjkanje zgolj 0,8 % prebivalstva, medtem ko je v Bolgariji stanje vse prej kot rožnato - v materialnem pomanjkanju živi 31,9 % prebivalstva.

Slovenija je tu na lestvici nekje na sredini s 5,4 %, kar je slabše kot sosednja Avstrija (3%), vendar bolje kot pri ostalih sosedih, saj je odstotek ljudi v izrednem pomanjkanju v Italiji (11,9 %), na Hrvaškem (12,9 %) in na Madžarskem (16,2 %) precej višje, kot pri nas.