V Sloveniji se ne čutimo diskriminirane, a vseeno menimo, da nimamo vsi enakih možnosti za uspeh v življenju
V stranki SD pravijo, da bodo prvi dan po volitvah začeli trdo delati, da v Sloveniji odpravijo diskriminacijo in spet zagotovijo družbeno enakost.
A raziskave kažejo, da bi bilo morda pametneje, če bi se lotili kakšnih drugih problemov, saj Slovenija sodi med najbolj egalitarne družbe na svetu. Ob Slovaški imamo denimo najnižje dohodkovne razlike v Evropi, podobno velja za plačno razliko med moškimi in ženskami.
V mandatu te vlade smo ustanovili urad za enake možnosti, a po posebni raziskavi Evrobarometra se Slovenci ne čutimo diskriminirane po spolu, starosti, socialnemu razredu, političnih mnenjih in na druge načine.
Zanimivo pa je, da hkrati menimo, da nimamo vsi enakih možnosti za uspeh ter ne verjamemo, da v življenju pravica prevlada nad krivico.
V raziskavi, ki je pokrivala področje izobraževanja, zaslužkov, socialnega statusa in medgeneracijske mobilnosti, so povprašali tudi o migracijah in globalizaciji.
Večina Evropejcev, 58 %, nas meni, da imamo v življenju za uspeh vsi enake možnosti. A stališča se med državami zelo razlikujejo, saj denimo na Danskem v enake možnosti verjame 81 % vprašanih, v Grčiji pa le 18%.
Za razliko od vprašanja o enakih možnostih le 39 % Evropejcev meni, da poštenost vedno zmaga nad nepoštenostjo, kar 84 % ljudi pa ocenjuje, da so razlike v dohodku med bogatimi in revnimi prevelike.
Največ, kar 96 % vprašanih tako meni na Portugalskem, najmanj, 59 % pa na Nizozemskem.
Zanimivo je, da se Slovenci sploh ne počutimo diskriminirane zaradi različnih osebnih, družbenih in naravnih okoliščin. Natančneje, tako medni 90 odstotkov vprašanih Slovencev, kar je drugo najvišji odstotek v EU.
A obenem večinoma ne verjamemo, da imamo enake možnosti za uspeh v življenju. Le 32 % se strinja s tezo o enakih priložnostih, zelo strinja pa le 10%, negativni odstotek se ustavi pri 36 %, 21% pa je nekje vmes.
Zelo smo zadržani tudi glede trditve, da pravica vedno prevlada nad nepravico. S tem se nas zelo strinja in strinja zgolj 21 odstotkov, dobra polovica pa se nas s trditvijo ne strinja.
Povsem na dnu smo pri oceni, da se politične odločitve v državi veljajo enako na vse državljane. Kat dve tretjini se nas s tem ne strinja.
Slovenci, ki so sodelovali v raziskavi, so tudi večinsko prepričani, danes priložnosti za napredovanje v življenju niso nič kaj bolj enake kot pred 30 leti. leti. Kar je zelo zanimivo, saj smo takrat še živeli v Jugoslaviji. Negativnih ocen je 39 %, pozitvnih pa 35 %.
Zanimivi so odgovori na vprašanje ali so migracije v našo domačo državo koristne. Takšne jih vidi 32 %, vprašanih Slovencev, tretjina jih meni nasprotno. Migracije v svojo državo sicer najbolj podpirajo Švedi in to kar v 69 %, najmanj pa Grki, le z 10 %. Največje nasprotovanje pa je zaznati na Madžarskem, kjer ima do te trditve negativni odnos kar 70 % ljudi.
Le v dveh državah EU manj ljudi od Slovenije misli, da izobraževanje pripomore k temu, da ti gre boljše v življenju. Za nami sta le soseda Hrvaška in presenetljivo Francija.
Da Slovenci zares menimo, da so razlike v zaslužkih prevelike, kaže spodnji graf. Slovenija je na osmem mestu glede te trditve. z njo se strinja 90 % Slovencev, ki so bili vključeni v anketo.
Še dve mesti višje pa smo pri odgovoru na vprašanje ali bi morala država delati na tem, da bi razlike ne bile tako visoke. Pred nami so le Portugalska, Španija ter Litva, Latvija in Ciper.
Na
A raziskave kažejo, da bi bilo morda pametneje, če bi se lotili kakšnih drugih problemov, saj Slovenija sodi med najbolj egalitarne družbe na svetu. Ob Slovaški imamo denimo najnižje dohodkovne razlike v Evropi, podobno velja za plačno razliko med moškimi in ženskami.
V mandatu te vlade smo ustanovili urad za enake možnosti, a po posebni raziskavi Evrobarometra se Slovenci ne čutimo diskriminirane po spolu, starosti, socialnemu razredu, političnih mnenjih in na druge načine.
Zanimivo pa je, da hkrati menimo, da nimamo vsi enakih možnosti za uspeh ter ne verjamemo, da v življenju pravica prevlada nad krivico.
V raziskavi, ki je pokrivala področje izobraževanja, zaslužkov, socialnega statusa in medgeneracijske mobilnosti, so povprašali tudi o migracijah in globalizaciji.
Večina Evropejcev, 58 %, nas meni, da imamo v življenju za uspeh vsi enake možnosti. A stališča se med državami zelo razlikujejo, saj denimo na Danskem v enake možnosti verjame 81 % vprašanih, v Grčiji pa le 18%.
Za razliko od vprašanja o enakih možnostih le 39 % Evropejcev meni, da poštenost vedno zmaga nad nepoštenostjo, kar 84 % ljudi pa ocenjuje, da so razlike v dohodku med bogatimi in revnimi prevelike.
Največ, kar 96 % vprašanih tako meni na Portugalskem, najmanj, 59 % pa na Nizozemskem.
In kako razmišljajo Slovenci?
Zanimivo je, da se Slovenci sploh ne počutimo diskriminirane zaradi različnih osebnih, družbenih in naravnih okoliščin. Natančneje, tako medni 90 odstotkov vprašanih Slovencev, kar je drugo najvišji odstotek v EU.
A obenem večinoma ne verjamemo, da imamo enake možnosti za uspeh v življenju. Le 32 % se strinja s tezo o enakih priložnostih, zelo strinja pa le 10%, negativni odstotek se ustavi pri 36 %, 21% pa je nekje vmes.
Zelo smo zadržani tudi glede trditve, da pravica vedno prevlada nad nepravico. S tem se nas zelo strinja in strinja zgolj 21 odstotkov, dobra polovica pa se nas s trditvijo ne strinja.
Povsem na dnu smo pri oceni, da se politične odločitve v državi veljajo enako na vse državljane. Kat dve tretjini se nas s tem ne strinja.
V Jugoslaviji enake možnosti kot danes
Slovenci, ki so sodelovali v raziskavi, so tudi večinsko prepričani, danes priložnosti za napredovanje v življenju niso nič kaj bolj enake kot pred 30 leti. leti. Kar je zelo zanimivo, saj smo takrat še živeli v Jugoslaviji. Negativnih ocen je 39 %, pozitvnih pa 35 %.
Zanimivi so odgovori na vprašanje ali so migracije v našo domačo državo koristne. Takšne jih vidi 32 %, vprašanih Slovencev, tretjina jih meni nasprotno. Migracije v svojo državo sicer najbolj podpirajo Švedi in to kar v 69 %, najmanj pa Grki, le z 10 %. Največje nasprotovanje pa je zaznati na Madžarskem, kjer ima do te trditve negativni odnos kar 70 % ljudi.
Izobrazba ne pomaga do boljšega življenja
Le v dveh državah EU manj ljudi od Slovenije misli, da izobraževanje pripomore k temu, da ti gre boljše v življenju. Za nami sta le soseda Hrvaška in presenetljivo Francija.
Da Slovenci zares menimo, da so razlike v zaslužkih prevelike, kaže spodnji graf. Slovenija je na osmem mestu glede te trditve. z njo se strinja 90 % Slovencev, ki so bili vključeni v anketo.
Še dve mesti višje pa smo pri odgovoru na vprašanje ali bi morala država delati na tem, da bi razlike ne bile tako visoke. Pred nami so le Portugalska, Španija ter Litva, Latvija in Ciper.
Na
Zadnje objave
Je zahodna civilizacija na robu propada? Če verjamemo Glubbu, slabo kaže
16. 4. 2026 ob 20:54
Varčevanje na koncu mandata: rezanje stroškov in omejene širitve
16. 4. 2026 ob 19:00
Največja evropska carinska reforma po letu 1968: šok za spletne potrošnike
16. 4. 2026 ob 18:33
Na levem polu optimizem še naprej kopni
16. 4. 2026 ob 17:16
Nekdanji ukrajinski tožilec obtožuje Draga Kosa korupcije
16. 4. 2026 ob 12:06
Ekskluzivno za naročnike
Dosežki slovenskih učencev na najnižji ravni doslej
16. 4. 2026 ob 6:00
Nov predsednik DZ: bitka dobljena, vojna še ne
15. 4. 2026 ob 9:00
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Prihajajoči dogodki
APR
16
Predavanje: »Varni na spletu«
19:00 - 20:30
APR
16
Adi Smolar
19:00 - 21:00
APR
17
Tečaj za zaročence
17:00 - 13:30
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
2 komentarja
MEFISTO
Nemogoče je, da bi stranka personalne in ideološke kontinuitete, SD, po volitvah zavrgla vse, kar je slabega storila od leta 1941.
Kaj so pa doslej počeli?
So počivali in nabirali moči, da bi pokorjeno slovensko ljudstvo še enkrat speljali na led?
Kraševka
Naslednica KOMUNISTOV je današnja SD. ČUDI ME, ZAKAJ SO SPLOH MENJALI PREJŠNJE IME - ZVEZA KOMUNISTOV ?
SD še vedno brani pridobitve komunizma že od leta 1945 dalje. Oni sedaj samo uzdržujejo, kar so njihovi predhodniki uzakonili. Prav komunisti so leta 1945 naredili to, da niso bili vsi Slovenci deležni enakih pravic. Prav smešno je, da sedaj govorijo o enakosti. Naj raje povedo kam je šel denar iz NLB.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.