Slovencem je uspelo, Kurdom, Kataloncem in Baskom tudi po stoletjih prizadevanj še ni

V času, ko praznujemo 25. obletnico plebiscita ter s tem začetek proces osamosvajanja, se spominjamo dogodkov, ki so privedli do samostojne Slovenije. A v želji po narodovi suverenosti nismo edini. Pot vsakega naroda do samostojnosti je drugačna in posebna.

Veliko smo o naši poti v samostojnost govorili tudi pri nas, priznati pa je treba, da nam je za razliko od nekaterih drugih narodov lažje uspelo. Desetdnevna vojna, podpisan brionski sporazum in razmeroma gladek prehod v samostojnost s precej hitrim priznanjem ostalim držav.

Mogoče najbolj kritizirano misel na to temo je izrekel nekdanji ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph Mussomeli: "Mislim, da je problem to, da ste dobili svojo državo prelahko. Če bi trpeli v Valley Forgeu ali Gettysburgu, bi bolj cenili svojo državo. Ampak tako je vsakič, če dobiš kako stvar preveč zlahka, človeško je, da ne znaš dovolj ceniti tega. In vsi Slovenci bi morali biti res bolj hvaležni za državo, ki jo imate."

Je res tako? Za primer smo vzeli druge narode, ki so na poti samoosvajanja, ter pregledali kako je njim.

Kurdi večkrat poiskusili a bili vedno premagani

Najbolj zanimiv primer je Škotska, ki se je pred kratkim na referendumu o neodvisnosti odločila, da noče postati samostojna država. To je bil hud udarec stoletnemu snu o samostojni državi.

Eden izmed narodov, ki se najbolj borijo za svojo samostojnost, so zagotovo Kurdi, ki živijo na območju jugovzhodne Turčije, severozahodnega Irana in severne Sirije in Iraka. Njihovo število se giblje okrog 30 milijonov, tako so trenutno največji narod, ki nima svoje države.

S sporazumom v Sevresu leta 1920 so jim države Zahoda priznale avtonomnost na njihovem ozemlju, zaradi negodovanja Turkov pa so tri leta pozneje priznale sedanje turške meje, kar je za Kurde pomenilo razdeljenost med tri države.

Leta 1946 so Kurdi poskušali razglasiti neodvisnost, a je vse njihove upe pokopal napad iranske vojske nekaj mesecev pozneje. Enako se je zgodilo s poiskusi leta 1983 in 1984.

Kurdska delavska stranka se že vrsto let na vse mogoče načine, tudi s terorizmom, prizadeva za svobodno kurdsko državo. Vprašanje je, če jo lahko Kurdi dobijo zaradi njihove pomoči zaveznikom proti Islamski državi.

Katalonijo blokira španska vlada in sodišče

Katalonci so v svojem boju za samostojnost večkrat dejali, da se zgledujejo po Sloveniji. Svoje težnje po osamosvojitvi so nakazali že v 19. stoletju, stojijo pa na dokazovanju katalonske kulture in katalonskega jezika.

V zadnjih petih letih se je na ulicah Barcelone zvrstilo veliko javnih demonstracij, kjer je več kot milijon ljudi zahtevalo neodvisnost. Na volitvah leta 2012 so stranke, ki se zavzeamjo za samostojnost Katalonije prvič dobile več kot 50% glasov.

Izvesti so hoteli tudi referendum o neodvisnosti, ki ga špansko ustavno sodišče ni dopustilo. Prav tako je španska vlada v Madridu že napovedala, da bo vsako odločitev Katalonije v smeri neodvisnosti izpodbijala na omenjenem sodišču.

Baski po terorizmu pozabili na neodvisnost

Prav tako se je v 19. stoletju začela težnja po neodvisnosti Baskov. Narod, ki živi v večini na ozemlju Španije, nekaj pa tudi Francije, je najbolj znan zaradi teroristične organizacije ETA, ki je od leta 1959 pa do konca oboroženega boja leta 2011, poskrbela za več kot 1000 smrtnih žrtev.

Sedaj delujejo le še politično. Baski so nekaj pravic, ki so jih skozi leta zahtevali dobili po Francovi smrti leta 1978, ko je njihova pokrajina postala avtonomna. Imajo tudi svojo policijo in sami skrbijo za svoje finance.

Zaenkrat kaže, da je njihova ideja o samostojnosti v pozabi, saj nacionalističnim strankam ni uspelo poseči na vodstvene položaje.