Se štiri stranke KUL s protestniki uradno povezujejo v predvolilno koalicijo?

V poletnih mesecih se politično dogajanje praviloma preseli stran od medijskih naslovnic, kar pa ne pomeni, da ob tem ni živahno v političnem zakulisju. Po propadu mandatarskega kandidata Karla Erjavca je jasno, da drugačne koalicije v tem mandatu ni mogoče sestaviti.
Kako bo po volitvah, ki se bodo zgodile najkasneje spomladi prihodnje leto, ne ve nihče, zato že prihaja skrajni čas, da se stranke dogovorijo, s kakšno strategijo in kakšnimi zavezništvi bodo na njih nastopile.
Na desni sredini so stvari dokaj jasne, bistveno bolj zapletena pa je situacija na levem polu, kjer imajo štiri stranke KUL koalicije za zdaj najverjetneje zagotovljen zanesljiv vstop v parlament. Toda zmagati na volitvah s takšnimi odstotki ne morejo.
Po zrušenju koalicije KUL, ki je v politično smrt mogoče potegnilo tudi stranko DeSUS, se zato z več strani vršijo pritiski, naj se stranke na levi vendarle povežejo in postanejo močna protiutež najmočnejši vladni stranki SDS. Jim bo uspelo najti skupni jezik?
Tako po poročanju Mete Roglič, portal N1 SLO v zadnjih tednih potekajo intenzivni pogovori med omenjenimi političnimi strankami in Zavezništvom civilne družbe. Gre za gibanje, ki predstavlja politični podaljšek petkovih kolesarjev, javnosti pa so postali poznani lanskega oktobra, ko so njihovi vidni člani Jaša Jenull, Tea Jarc, Dušan Keber, Darko Štrajn in Mina Milanko Državnemu zboru predali poziv, naj ukrepa proti domnevnim grehom Janševe vlade; med drugim so slednji očitali orbanizacijo, strankarsko kadrovanje in sporno spreminjanje zakonodaje.
S strankami KUL-a naj bi se v imenu Zavezništva pogajala skupina akademikov, ki jo predstavljajo Rado Bohinc, Stane Pejovnik, Ivan Svetlik in Vito Turk. Širši javnosti so prvi trije znani predvsem kot nekdanji rektorji primorske in ljubljanske univerze.
Omenjeni naj bi tako pred dvema tednoma vsem štirim strankam poslali dokumente o dosedanjem poteku pogovorov, osnutek sporazuma o sodelovanju ter osnutek skupnih programskih točk. Ta dokument je sicer skoraj povsem enak programu, ki so ga te pripravile ob vložitvi konstruktivne nezaupnice pred nekaj meseci.
Avtorji predloga so skušali z omenjenim sporazumom ohraniti neodvisnost vseh štirih strank skupine, saj bi njihove liste na volitvah nastopila samostojno ter tudi po volitvah ohranile avtonomijo glede vprašanj, do katerih nimajo enakih stališč. Mandatarski položaj bi po predlogu na volitvah prejela stranka, ki bi v koaliciji zbrala največ glasov.
Nadvse pomenljivo je, da predlogi za konsolidacijo teh strank ne prihajajo iz strank samih, temveč vedno od zunaj. Zato ima pobuda najverjetneje tudi precej majhne možnosti za uspeh.
Kot kažejo dosedanji odzivi strank, pobudo z odobravanjem sprejemajo predvsem v Levici in SD, kjer že nekaj časa javno izražajo zeljo po še tesnejšem sodelovanju. Medtem pa svoje nenavdušenje komaj skrivajo v SAB in LMŠ, vendar pa pobude zaenkrat javno ne zavračajo.
Pričakovati gre, da bo pritisk po složnejšem sodelovanju omenjenih strank v prihodnje še naraščal. Kot je razumeti iz nekaterih drugih virov namreč stranke s svojim soliranjem puščajo preveč prostora, da bi se na tem političnem polu pojavil še kakšen nov obraz ter premešal karte obstoječim igralcem. Prav tako se jim zaradi takšnih dejanj zmanjšuje tudi kredibilnost.
Kako bo po volitvah, ki se bodo zgodile najkasneje spomladi prihodnje leto, ne ve nihče, zato že prihaja skrajni čas, da se stranke dogovorijo, s kakšno strategijo in kakšnimi zavezništvi bodo na njih nastopile.
Na desni sredini so stvari dokaj jasne, bistveno bolj zapletena pa je situacija na levem polu, kjer imajo štiri stranke KUL koalicije za zdaj najverjetneje zagotovljen zanesljiv vstop v parlament. Toda zmagati na volitvah s takšnimi odstotki ne morejo.
Štirje akademiki za tesnejše sodelovanje LMŠ, SD, Levice in SAB s protestniki
Po zrušenju koalicije KUL, ki je v politično smrt mogoče potegnilo tudi stranko DeSUS, se zato z več strani vršijo pritiski, naj se stranke na levi vendarle povežejo in postanejo močna protiutež najmočnejši vladni stranki SDS. Jim bo uspelo najti skupni jezik?
Tako po poročanju Mete Roglič, portal N1 SLO v zadnjih tednih potekajo intenzivni pogovori med omenjenimi političnimi strankami in Zavezništvom civilne družbe. Gre za gibanje, ki predstavlja politični podaljšek petkovih kolesarjev, javnosti pa so postali poznani lanskega oktobra, ko so njihovi vidni člani Jaša Jenull, Tea Jarc, Dušan Keber, Darko Štrajn in Mina Milanko Državnemu zboru predali poziv, naj ukrepa proti domnevnim grehom Janševe vlade; med drugim so slednji očitali orbanizacijo, strankarsko kadrovanje in sporno spreminjanje zakonodaje.
S strankami KUL-a naj bi se v imenu Zavezništva pogajala skupina akademikov, ki jo predstavljajo Rado Bohinc, Stane Pejovnik, Ivan Svetlik in Vito Turk. Širši javnosti so prvi trije znani predvsem kot nekdanji rektorji primorske in ljubljanske univerze.
Omenjeni naj bi tako pred dvema tednoma vsem štirim strankam poslali dokumente o dosedanjem poteku pogovorov, osnutek sporazuma o sodelovanju ter osnutek skupnih programskih točk. Ta dokument je sicer skoraj povsem enak programu, ki so ga te pripravile ob vložitvi konstruktivne nezaupnice pred nekaj meseci.
Mandatarstvo zmagovalki na volitvah, stališča še niso poenotena
Avtorji predloga so skušali z omenjenim sporazumom ohraniti neodvisnost vseh štirih strank skupine, saj bi njihove liste na volitvah nastopila samostojno ter tudi po volitvah ohranile avtonomijo glede vprašanj, do katerih nimajo enakih stališč. Mandatarski položaj bi po predlogu na volitvah prejela stranka, ki bi v koaliciji zbrala največ glasov.
Pobuda za sodelovanje prihaja od zunaj, enotnosti še ni
Nadvse pomenljivo je, da predlogi za konsolidacijo teh strank ne prihajajo iz strank samih, temveč vedno od zunaj. Zato ima pobuda najverjetneje tudi precej majhne možnosti za uspeh.
Kot kažejo dosedanji odzivi strank, pobudo z odobravanjem sprejemajo predvsem v Levici in SD, kjer že nekaj časa javno izražajo zeljo po še tesnejšem sodelovanju. Medtem pa svoje nenavdušenje komaj skrivajo v SAB in LMŠ, vendar pa pobude zaenkrat javno ne zavračajo.
Pričakovati gre, da bo pritisk po složnejšem sodelovanju omenjenih strank v prihodnje še naraščal. Kot je razumeti iz nekaterih drugih virov namreč stranke s svojim soliranjem puščajo preveč prostora, da bi se na tem političnem polu pojavil še kakšen nov obraz ter premešal karte obstoječim igralcem. Prav tako se jim zaradi takšnih dejanj zmanjšuje tudi kredibilnost.
Zadnje objave

Alma Mater v Washingtonu združila vodilne strokovnjake za umetno inteligenco
13. 2. 2025 ob 17:00

Na slabe razmere v zdravstvu opozarjajo tudi medicinske sestre
13. 2. 2025 ob 12:00

Globokomorskega plenilca so prvič opazili tako blizu površja
13. 2. 2025 ob 9:05

Zbor za republiko: 'Ne' manipuliranju o Izraelsko-Palestinskem konfliktu
13. 2. 2025 ob 6:00

Zakonodajna služba raztrgala predlog pravnice Urške
12. 2. 2025 ob 19:39

Velenjski svetniki so vložili pobudo za preimenovanje Titovega trga
12. 2. 2025 ob 16:00

Želijo povsem uničiti slovensko policijo?
12. 2. 2025 ob 12:56
Ekskluzivno za naročnike

Novo: 187. številka tednika Domovina
12. 2. 2025 ob 6:10

Domovina 187: Do tehnologije napovedovanja bolezni
12. 2. 2025 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
FEB
15
Valentinov romantični operni koncert za zamudnike
20:00 - 22:00
MAR
01
MAR
03
POTOHODCI: Goriški camino - peš od Ogleja do Svete Gore
18:00 - 20:00
MAR
10
MAR
21
Mednarodni festival Čili in čokolada
10:00 - 21:00
Video objave
Izbor urednika

Novo: 187. številka tednika Domovina
12. 2. 2025 ob 6:10

Domovina 187: Do tehnologije napovedovanja bolezni
12. 2. 2025 ob 6:00

Prof. dr. Metka Zorc: »Melania izžareva neverjetno energijo, milino in dobroto«
9. 2. 2025 ob 12:30

Deset zapovedi 21. stoletja (9. zapoved)
9. 2. 2025 ob 6:00

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila
7. 2. 2025 ob 6:00
6 komentarjev
Janez Zorman
Še šamanka se jim je odpovedala.
Kraševka
Dobro ste povedali.
Vodja petkovih Kolesarjev, je v bistvu REŽISER Jenul, - finansiran z denarjem "Udbomafije".
Kako je režiser močan, je bilo vidno zadnji petek, ki je celo UKAZOVAL POLICIJI.
Če se policija boji Jenula, verjetno ve, da ima ta oslombo v SODSTVU in TOŽILSTVU, zato lahko nekaznovano počne vse, kar se mu ljubi.
lavrict
Nič bistvenega se po mojem ne bo zgodilo. Levica zbobna skupaj max 10 tisoč ljudi na ulice. Premalo za kritično maso,ki bi rušila ali nastavljala vlado. Za desni pol volilcev pa to pomeni samo zanesljivo udeležbo na volitvah. Zopet bodo imele težave male stranke,bodo pa tiste, ki bodo v parlamentu spet odločale o vladi.
helena_3
"od sicer simpatičnih večernih performansov".
Meni zažiganje stolov, polivanje miz z rdečo barvo (simbolizira kri), kazanje gat in podobne fore ne delujejo prav nič simpatično.
jozo
Fajonka bi se za vodenje vlade spečala tudi s hudičem.Ampak z levico jo ni stranke ,ki bi lahko sodelovala.
Teodor
To, da kulovce masirajo od zunaj je znak, da to niso samostojne stranke, temveč le lovke velike hobotnice. Včasih so to hobotnico imenovali udbomafija, danes pa globoka država. Kolesarji pa so samo metastaza.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.