Še o zaželenem rešitelju Čeferinu. Pa o prejšnjih zaželenih rešiteljih, ki zdaj to več niso

Rok Čakš
POSLUŠAJ ČLANEK
Here we go again. Čeprav nas Aleksander Čeferin v trenutno številnih intervjujih vseskozi prepričuje, da ga slovenska politika (zaenkrat?) ne zanima, pa nam ga mediji kar ne nehajo servirati kot ponovni novi obraz, ki si ga za rešitelja slovenske politike baje želijo Slovenci (kot preberemo z naslovnic).

Tokrat se sklicujejo na raziskavi dveh agencij, Valicona (Delo) in Mediane (POP TV). Po prvi naj bi si Čeferina za premierja zaželelo 46 % vprašanih, Janšo 16 % in Šarca 13 %. Mediana pa je za POP TV ugotovila, da predsednika UEFE kot potencialno uspešnega politika vidi dve tretjini vprašanih volivcev (mimogrede, lepo podporo je dobil tudi nekdanji politiki SKD, Andrej Šter)

Vir zajema slike: 24ur.com


Pri tem pričakovano prednjačijo volivci politične levice, precej manj pa ima Čeferin podpore pri volivcih SDS in NSi, je v prispevku v oddaji 24 ur povedal novinar Anže Božič.

Za Božičev prispevek sem bil vprašan za mnenje o ponovnem iskanju novega obraza na slovenski politični sceni. Če nekoliko podrobneje pojasnim svoje stališče, kot to dopušča format prispevka za osrednjo informativno oddajo, razmišljam takole.

Iskanje vedno novega obraza je izraz že dolgo trajajoče krize etablirane politične levice, ki se je z zadnjim ponesrečenim Šarčevim mandatom še poglobila. Del volilne baze, ki ne mara Janše in desnice, recimo jim kolesarji, že skorajda v obupu išče nekakšnega zunanjega odrešitelja, ki se jim ne bi vedno znova izneveril. V tem smislu je desnosredinska opcija mnogo bolj konsolidirana od politične levice, ki enostavno nima voditelja, ki bi jo uspel povezati in voz potegniti na dolgi rok.
Politična zgodovina velikih odrešiteljev tipa Zoran Janković, Miro Cerar, Alenka Bratušek in Marjan Šarec nas uči, da se tudi za ljudi neomadeževane in bleščeče kariere ob vstopu v politiko lahko hitro vse spremeni.

Glede tega se odpirata dve ključni vprašanji. Najprej, ali je dilema sploh aktualna - torej, ali bi se Čeferin res spustil na nivo slovenske politike? Namesto odgovora ponujam analogijo ravno iz nogometa: bi se Jan Oblak vrnil v Slovenijo v vrata Olimpije in ji pomagal do naslova državnega prvaka? Odgovor je jasen: zagotovo ne, dokler je na vrhuncu svoje kariere in ima pred seboj še nekaj produktivnih let na najvišjem nivoju. Morda pa, ko se bo postaral in bo njegova kariera v zatonu. Podobno velja za predsednika UEFA, ki ima pogodbo 2+4: za dve leti zagotovo, plus štiri leta ob predpostavki nove izvolitve.

Recimo, da bi Čeferinu povezovanje smrtnih žrtev COVID-19 z odigranimi tekmami  Atalanta:Valencija in predvsem Liverpool:Atletico (kar je trenutno na Otoku pomembna javna tema) posredno škodilo toliko, da bi ogrozilo njegovo izvolitev za zadnji dovoljen mandat na čelu UEFA (kar sugerira Bojan Požar). Bi torej ob morebitni odločitvi za domačo politično kariero čez dve leti na volitvah v državni zbor lahko bil uspešen?

Najboljši odgovor na to vprašanje je podal Andraž Zorko iz Valicona, ko je za Večer povedal, gre pri izražanju podpore Čeferinu po njegovi oceni "zgolj za indikator tega, ali so ljudje zadovoljni z obstoječim naborom ali ne, ne pa dejansko, koliko bi Čeferin dobil na volitvah, saj slednji v tem trenutku vstopa v politiko ni niti napovedal." 

Politična zgodovina velikih odrešiteljev tipa Zoran Janković, Miro Cerar, Alenka Bratušek in Marjan Šarec nas namreč uči, da se tudi za ljudi neomadeževane in bleščeče kariere ob vstopu v politiko lahko hitro vse spremeni. Prav lahko bi se tudi za Čeferina izkazalo podobno kot se je za prej naštete – da bi v politiki lahko spoznali tudi njegovo manj bleščečo plat.

Vse drugo, kar je ta čas vredno povedati o morebitnem novem princu politične levice, sem komentiral tukaj.

SDS in LMŠ bližje druga drugi ...


V kontekstu prispevka sem bil vprašan še o dveh stvareh. Najprej o približevanju v javnomnenjski podpori med strankama SDS in LMŠ.

Tako anketa Mediane za POP TV kot ostale sicer kažejo, da je SDS še vedno v veliki prednosti pred vsemi ostalimi tekmicami. Drži pa, da SDS-u po hitrem vzponu ob sestavljanju vlade podpora zadnja dva meseca rahlo pada, LMŠ-ju pa se je iz skokovitega padca v meritvah ta mesec nekoliko odbila navzgor.

Zadnji medijski in protestniški pritisk na vlado je od nje odvrnil določen del sicer neopredeljenih volivcev, ki so s pozitivnimi ocenami do dela koalicije v prvem mesecu doprinesli k njeni rekordno visoki začetni podpori. Prelomnica je bila predvsem medijsko silovita afera "zaščitna oprema", in od takrat se rekordna podpora SDS-u malenkost kruši, padanje podpore LMŠ pa se je ustavilo.

Manjši del volivcev se tako vrača k LMŠ-ju kot še vedno najmočnejši obstoječi alternativi, del pa se jih seli med neopredeljene. A kakšni bodo dolgoročni trendi, ki bolj zanesljivo pokažejo gibanje volilnega telesa med posameznimi političnimi opcijami, je zgolj po enem mesecu, ki je nakazal odboj Šarčeve LMŠ, težko sklepati. Slednje tako nikakor ne pomeni, da so Šarčevi ohranili svoj položaj najbolje stoječe alternative Janezu Janši ter da se njihova pot navzdol ne bo nadaljevala.

Je povratek v ring po knockoutu še mogoč?


In za konec še usoda SMC. Še nedavno največja parlamentarna stranka je ponovno padla na desetinke odstotkov podpore, kakršno je v anketah že imela tik pred menjavo na predsedniškem mestu lani jeseni.

Počivalšku je šlo dobro predvsem v času pogajanj za novo vladno koalicijo, kar so volivci razumeli kot konstruktivno početje in so to nagrajevali v odstotkih, ki bi SMC celo omogočila parlamentarno politično preživetje. Zdaj je seveda ravno nasprotno – precej napihnjena afera zaščitna oprema je največ škodovala ravno predsedniku SMC in mesec izrazito negativne medijske kampanje pušča posledice v komaj zaznavni podpori - enem samem glasu za stranko med 718 anketiranci Mediane.

SMC se je torej, ravno, ko se je začela postavljati na kolena, ponovno znašla na tleh v knockoutu. Iz prahu in blata se ji bo izredno težko dvigniti, čeprav Počivalškove volje in živcev ni za podcenjevati. Ampak ker jim na roko ne gre niti bližajoča se gospodarska recesija, bi bila za rešitev stranke na naslednjih volitvah potrebna prava politična čarovnija. Kakšne čarobne paličice pa v Počivalškovih rokah trenutno ni opaziti.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Težke obtožbe na račun Čeferina v The Guardianu: UEFA naj bi priredila dokaze glede krivde za varnostni fiasko na finalu Lige prvakov v Parizu
  • 26. 09. 2023
Evropski klubi zahtevajo preiskavo lastništva zalivskih držav v evropskem nogometu, Čeferin ne vidi njihovega vpliva
  • 19. 09. 2023
Ko uničujemo Zemljo, uničujemo sebe. Ko uničujemo drugega, škodimo sebi.
  • 13. 08. 2023