Šarec pritrdil NSi, z Levico pa se bo težko pogovarjal, dokler zanika zlorabe socialnih pomoči

Uredništvo

Foto: Eva Gajšek
Poslanci so danes zaključili 11. redno sejo državnega zbora. Zaradi odsotnosti predsednika vlade so bila šele danes na vrsti poslanska vprašanja.

Zvonka Černača iz SDS je zanimalo delovanje državnih organov v zvezi z zaščito javnih interesov. Zlasti ga skrbi njihova neučinkovitost pri velikih zadevah.

Njegovega kolega iz vrst NSi Aleksandra Reberška je zanimalo, kdaj bo spremenjen zakon o poenostavljeni prisilni poravnavi.

Zmaga Jelinčiča (SNS) je zanimala strategija o nacionalni varnosti, katera je po njegovem mnenju zelo pomanjkljiva.

Mateja T. Vatovca (Levica) je zanimal zlasti vladni odnos do revščine in revnih. Veliko  ogorčenje v vrstah Levice je namreč sprožil predlog, da vlada ukine dodatek za delovno aktivnost.

Poslanec Jurij Lep iz DeSUS pa je predsednika vlade vprašal, kako skrbi za starejše. "Pri pripravi proračuna se je težko znebiti občutka, da so starejši tokrat ostali spregledani."

V nadaljevanju članka sledi kratek povzetek premierjevih odgovorov in komentar, da bi bil čas, da se vlada končno preneha izgovarjati na druge. Oddelala je že četrtino mandata, pokazati pa nima ničesar.

Pokojnine, plače in sredstva za socialne prejemke se povečujejo


Predsednik vlade je na vprašanje Jurija Lepa pojasnil, da so se pokojnine uskladile, v prihodnjem letu pa bo vlada namenila dodatnih 5 milijonov evrov za domove za starejše ter 15 milijonov evrov za izgradnjo dodatnih socialnih stanovanj.

Na vprašanje Mateja T. Vatovca je pojasnil, da stranka Levica z nepriznanjem, da nekateri socialno pomoč zlorabljajo, ne more priti daleč. Poudaril je, da je vlada ohranila za 30 % višjo denarno socialno pomoč. Obenem je vlada poleg rednega dviga pokojnine povišala še izredno.

Vatovec in Šarec sta se pri tem vprašanju drug drugega obtoževala zavajanja, a številke neizogibno pravijo, da se stroški in število prejemnikov denarne socialne pomoči kljub ugodni gospodarski situaciji povečuje.

Marjan Šarec:  "Vlada v letu 2019 za socialne transferje porabila predvidoma 155 milijonov evrov več kot jih je porabila v letu 2018 in 190 milijonov evrov več kot jih je porabila v letu 2017. Sprostili smo vse varčevalne ukrepe na področju socialnih transferjev, za kar je bilo namenjenih približno 58 milijonov evrov. Otroški dodatek, pomoč ob rojstvu otroka, državna štipendija, nadomestilo za porodniško, dodatek za veliko družino, približno 86 milijonov evrov pa smo namenili za ohranitev višine denarne socialne pomoči po 1. januarju 2019."


Zmagu Jelinčiču je pojasnil, da ima kljub odtegljaju sredstev v preteklih letih proračun za obrambo dovolj sredstev za svoje delovanje, policija ima celo rekorden proračun, drži pa tudi, da je sredstva težko nadoknaditi. Za nepriznanje novih pooblastil Sovi pa je obsodil druge politične stranke. Z Jelinčičevo oceno, da za strategijo o nacionalni varnosti nič ni, pa se ne strinja.

Predsednik vlade ni dolžan skrbeti za izterjavo dolgov


Bistveno burnejša kot na koncu je bila razprava v državnem zboru na njenem začetku. Predsednik vlade je Zvonku Černaču pojasnil, da ne more vplivati na delo preiskovalnih institucij ter da so o problematiki insolvenčne zakonodaje na sejo vlade že dvakrat tudi razpravljali.

A predsednik vlade se je izognil pojasnilu, kako bo vlada pripomogla k izboljšanju preganjanja velikih kriminalnih dejanj. Do majhnih je namreč po Černačevem mnenju zelo neprizanesljiva.

Pravila o poenostavljeni prisilni poravnavi se bodo spremenila


Na vprašanje Aleksandra Reberška pa je predsednik vlade odgovoril, da je NSi očitno imela prav, ko je glasovala proti poenostavljeni prisilni poravnavi. In dodal, da je na seji vlade to že dvakrat izpostavil. Ministrstvo za pravosodje ima tako nalogo, da zakonodajo pregleda in te luknje odpravi. Vendar pa kot predsednik vlade ne more obljubiti časovnice, saj ve, koliko dela je za vpeljavo določenih sprememb v Sloveniji.



[do_widget id=podcast-playlist-3]
KOMENTAR: Uredništvo
Mukotrpnost sprememb
Poslanska vprašanja predsedniku vlade lahko označimo zgolj z eno besedno zvezo: že videno. Povsem nepomembno je, ali so bila določena vprašanja zastavljena prvič ali ne, odgovore nanje smo že slišali. Predsednik vlade se vztrajno izogiba kakršnim koli obljubam in napovedim odločnih dejanj. In to kljub temu, da so na nekaterih mestih anomalije v državi izredno hude. Predsednik vlade se namesto tega izgovarja, da ni ničesar obljubil in da je za sprejetje oziroma nesprejetje določenih zakonov odgovorna opozicija. Ali pa pravi, da vlada ne more ničesar storiti. Takšen pristop k stvarem je nesprejemljiv. Za trenutno dogajanje v državi je in mora biti odgovorna vlada. Če so pretekle ekipe naredile kakršnekoli napake, jih je dolžna, takoj ko zazna, da stvari niso na svojem mestu, popraviti. Mimo je že več kot četrtina vladnega mandata. Če želiš neki projekt uspešno zaključiti, je ta četrtina za celoto že zelo močno pomembna. Čas za izgovore mora biti mimo. A zdi se, da predsednik vlade razen teh ne zna veliko povedati.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike