Šarec pritrdil NSi, z Levico pa se bo težko pogovarjal, dokler zanika zlorabe socialnih pomoči
Poslanci so danes zaključili 11. redno sejo državnega zbora. Zaradi odsotnosti predsednika vlade so bila šele danes na vrsti poslanska vprašanja.
Zvonka Černača iz SDS je zanimalo delovanje državnih organov v zvezi z zaščito javnih interesov. Zlasti ga skrbi njihova neučinkovitost pri velikih zadevah.
Njegovega kolega iz vrst NSi Aleksandra Reberška je zanimalo, kdaj bo spremenjen zakon o poenostavljeni prisilni poravnavi.
Zmaga Jelinčiča (SNS) je zanimala strategija o nacionalni varnosti, katera je po njegovem mnenju zelo pomanjkljiva.
Mateja T. Vatovca (Levica) je zanimal zlasti vladni odnos do revščine in revnih. Veliko ogorčenje v vrstah Levice je namreč sprožil predlog, da vlada ukine dodatek za delovno aktivnost.
Poslanec Jurij Lep iz DeSUS pa je predsednika vlade vprašal, kako skrbi za starejše. "Pri pripravi proračuna se je težko znebiti občutka, da so starejši tokrat ostali spregledani."
V nadaljevanju članka sledi kratek povzetek premierjevih odgovorov in komentar, da bi bil čas, da se vlada končno preneha izgovarjati na druge. Oddelala je že četrtino mandata, pokazati pa nima ničesar.
Predsednik vlade je na vprašanje Jurija Lepa pojasnil, da so se pokojnine uskladile, v prihodnjem letu pa bo vlada namenila dodatnih 5 milijonov evrov za domove za starejše ter 15 milijonov evrov za izgradnjo dodatnih socialnih stanovanj.
Na vprašanje Mateja T. Vatovca je pojasnil, da stranka Levica z nepriznanjem, da nekateri socialno pomoč zlorabljajo, ne more priti daleč. Poudaril je, da je vlada ohranila za 30 % višjo denarno socialno pomoč. Obenem je vlada poleg rednega dviga pokojnine povišala še izredno.
Vatovec in Šarec sta se pri tem vprašanju drug drugega obtoževala zavajanja, a številke neizogibno pravijo, da se stroški in število prejemnikov denarne socialne pomoči kljub ugodni gospodarski situaciji povečuje.
Zmagu Jelinčiču je pojasnil, da ima kljub odtegljaju sredstev v preteklih letih proračun za obrambo dovolj sredstev za svoje delovanje, policija ima celo rekorden proračun, drži pa tudi, da je sredstva težko nadoknaditi. Za nepriznanje novih pooblastil Sovi pa je obsodil druge politične stranke. Z Jelinčičevo oceno, da za strategijo o nacionalni varnosti nič ni, pa se ne strinja.
Bistveno burnejša kot na koncu je bila razprava v državnem zboru na njenem začetku. Predsednik vlade je Zvonku Černaču pojasnil, da ne more vplivati na delo preiskovalnih institucij ter da so o problematiki insolvenčne zakonodaje na sejo vlade že dvakrat tudi razpravljali.
A predsednik vlade se je izognil pojasnilu, kako bo vlada pripomogla k izboljšanju preganjanja velikih kriminalnih dejanj. Do majhnih je namreč po Černačevem mnenju zelo neprizanesljiva.
Na vprašanje Aleksandra Reberška pa je predsednik vlade odgovoril, da je NSi očitno imela prav, ko je glasovala proti poenostavljeni prisilni poravnavi. In dodal, da je na seji vlade to že dvakrat izpostavil. Ministrstvo za pravosodje ima tako nalogo, da zakonodajo pregleda in te luknje odpravi. Vendar pa kot predsednik vlade ne more obljubiti časovnice, saj ve, koliko dela je za vpeljavo določenih sprememb v Sloveniji.
[do_widget id=podcast-playlist-3]
Zvonka Černača iz SDS je zanimalo delovanje državnih organov v zvezi z zaščito javnih interesov. Zlasti ga skrbi njihova neučinkovitost pri velikih zadevah.
Njegovega kolega iz vrst NSi Aleksandra Reberška je zanimalo, kdaj bo spremenjen zakon o poenostavljeni prisilni poravnavi.
Zmaga Jelinčiča (SNS) je zanimala strategija o nacionalni varnosti, katera je po njegovem mnenju zelo pomanjkljiva.
Mateja T. Vatovca (Levica) je zanimal zlasti vladni odnos do revščine in revnih. Veliko ogorčenje v vrstah Levice je namreč sprožil predlog, da vlada ukine dodatek za delovno aktivnost.
Poslanec Jurij Lep iz DeSUS pa je predsednika vlade vprašal, kako skrbi za starejše. "Pri pripravi proračuna se je težko znebiti občutka, da so starejši tokrat ostali spregledani."
V nadaljevanju članka sledi kratek povzetek premierjevih odgovorov in komentar, da bi bil čas, da se vlada končno preneha izgovarjati na druge. Oddelala je že četrtino mandata, pokazati pa nima ničesar.
Pokojnine, plače in sredstva za socialne prejemke se povečujejo
Predsednik vlade je na vprašanje Jurija Lepa pojasnil, da so se pokojnine uskladile, v prihodnjem letu pa bo vlada namenila dodatnih 5 milijonov evrov za domove za starejše ter 15 milijonov evrov za izgradnjo dodatnih socialnih stanovanj.
Na vprašanje Mateja T. Vatovca je pojasnil, da stranka Levica z nepriznanjem, da nekateri socialno pomoč zlorabljajo, ne more priti daleč. Poudaril je, da je vlada ohranila za 30 % višjo denarno socialno pomoč. Obenem je vlada poleg rednega dviga pokojnine povišala še izredno.
Vatovec in Šarec sta se pri tem vprašanju drug drugega obtoževala zavajanja, a številke neizogibno pravijo, da se stroški in število prejemnikov denarne socialne pomoči kljub ugodni gospodarski situaciji povečuje.
Marjan Šarec: "Vlada v letu 2019 za socialne transferje porabila predvidoma 155 milijonov evrov več kot jih je porabila v letu 2018 in 190 milijonov evrov več kot jih je porabila v letu 2017. Sprostili smo vse varčevalne ukrepe na področju socialnih transferjev, za kar je bilo namenjenih približno 58 milijonov evrov. Otroški dodatek, pomoč ob rojstvu otroka, državna štipendija, nadomestilo za porodniško, dodatek za veliko družino, približno 86 milijonov evrov pa smo namenili za ohranitev višine denarne socialne pomoči po 1. januarju 2019."
Zmagu Jelinčiču je pojasnil, da ima kljub odtegljaju sredstev v preteklih letih proračun za obrambo dovolj sredstev za svoje delovanje, policija ima celo rekorden proračun, drži pa tudi, da je sredstva težko nadoknaditi. Za nepriznanje novih pooblastil Sovi pa je obsodil druge politične stranke. Z Jelinčičevo oceno, da za strategijo o nacionalni varnosti nič ni, pa se ne strinja.
Predsednik vlade ni dolžan skrbeti za izterjavo dolgov
Bistveno burnejša kot na koncu je bila razprava v državnem zboru na njenem začetku. Predsednik vlade je Zvonku Černaču pojasnil, da ne more vplivati na delo preiskovalnih institucij ter da so o problematiki insolvenčne zakonodaje na sejo vlade že dvakrat tudi razpravljali.
A predsednik vlade se je izognil pojasnilu, kako bo vlada pripomogla k izboljšanju preganjanja velikih kriminalnih dejanj. Do majhnih je namreč po Černačevem mnenju zelo neprizanesljiva.
Pravila o poenostavljeni prisilni poravnavi se bodo spremenila
Na vprašanje Aleksandra Reberška pa je predsednik vlade odgovoril, da je NSi očitno imela prav, ko je glasovala proti poenostavljeni prisilni poravnavi. In dodal, da je na seji vlade to že dvakrat izpostavil. Ministrstvo za pravosodje ima tako nalogo, da zakonodajo pregleda in te luknje odpravi. Vendar pa kot predsednik vlade ne more obljubiti časovnice, saj ve, koliko dela je za vpeljavo določenih sprememb v Sloveniji.
[do_widget id=podcast-playlist-3]
Zadnje objave
Ključne težave pri komuniciranju
1. 5. 2026 ob 19:00
Kitajsko izsiljevanje Evropske unije
1. 5. 2026 ob 17:27
Iz zaprašenih arhivov telesne kulture: Prevarani Sokoli
1. 5. 2026 ob 9:00
Pomik mladih proti desni: sodobni uporniki proti prebujenskim blodnjam
1. 5. 2026 ob 6:00
Na Iliriji kot da plavaš v Ankaranu, kadar je veliko morske trave
30. 4. 2026 ob 17:48
Ekskluzivno za naročnike
Ključne težave pri komuniciranju
1. 5. 2026 ob 19:00
Pomik mladih proti desni: sodobni uporniki proti prebujenskim blodnjam
1. 5. 2026 ob 6:00
Kaj se gre predsednica?
30. 4. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
MAJ
01
Mučenci med Slovenci – 26
19:00 - 20:33
MAJ
08
Odprtje fotografske razstave Arzenal dediščine – 20 let
15:30 - 16:30
MAJ
16
MAJ
17
Pohod za življenje 2026: Koper
12:00 - 14:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
6 komentarjev
Alojzij Pezdir
Premier Marjan Šarec, ki si je z dobrimi 12 odstotki podpore volivcev na zadnjih volitvah in s ključno podporo politično-kriminalnega podzemlja "ugrabljene države" podredil izvršilno in zakonodajno vejo oblasti v RS, še kar naprej vztraja pri zanj očitno edini učinkoviti politični strategiji, da ničesar ne obljublja ter tako vztrajno alibično skrbi, da mu nihče ne bi mogel ničesar očitati ali ga celo kdaj "prijeti" za dano besedo.
Vlada in vladajoča koalicija premiera Marjana Šarca ter njegove LMŠ delujeta s skrajno nedorečeno in neobvezujočo koalicijsko pogodbo in brez vsakršnih vsebinskih ter časovnih zavez, zaradi česar je vse, kar se je zgodilo v času njihovega vladanja, tako ali tako že samo po sebi več, kot so sami obljubili.
Edina stranka, ki ima v vladajoči koaliciji 5 + 1 kakršen koli otipljivejši strateški razvojni program, ki je celo vsebinsko in terminsko jasno in obvezujoče opredeljen, je Meščeva populistična Levica, ki zaradi tega povzroča preostalim strankam vladajoče koalicije "ničelne programske strategije in taktike" (LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus) nenehne neprijetnosti, težave in preglavice.
Lahko bi celo rekli, da prav Meščeva Levica s svojimi nenehnimi solističnimi izsiljevanji in populističnimi pritiski na vladajočo koalicijo strančic okoli LMŠ Marjana Šarca najbolj drastično razkriva popolno programsko, strateško, kadrovsko in politično votlost in praznino vladajoče koalicije, ki se namerava z ničelno stopnjo programskih, strateških in taktičnih zavez ter z doslednim ogibanjem vsakršnim reformnim poskusom in zahtevnejšim razvojnim projektom krčevito držati in obdržati ob vse bolj votlem in praznem državnem proračunskem koritu ter pred vse bolj razočaranimi in nezadovoljnimi volivci. Pri tem se premier manjšinske vlade in manjšinske parlamentarne koalicije 5 + 1 Marjan Šarec očitno zaveda, da bo lahko "vladal" kljub vsemu in kljub vsem, dokler ga bo podpiralo podzemlje politično-kriminalne "ugrabljene države", ki ga je postavilo na oblast, in dokler mu bodo "balone" lažne popularnosti zvesto in servilno napihovale zasebne agencije za ponarejanje javnega mnenja ter državna RTV Slovenija in zasebni mediji v rokah mogočnikov "ugrabljene države".
Anita
A o ljubici Marjana Šarca, ki ji je našel službo v Sovi pa ne boste nič pisali.
MEFISTO
Zdaj vsaj vemo, zakaj skriva svojo soprogo pred javnostjo, ki je nima poleg sebe niti takrat, ko bi se šikalo.
STAJERKA2021
Psi lajajo, karavana gre dalje!
APMMB2
Poslanska vprašanja določena s pravilnikom, so posmeh zdravemu razumu.
Pravila določajo, da lahko poslanci zastavljajo vprašanja predsedniku vlade in ministom. Vprašana morajo biti napisana, predana kabinetu vlade , ali ministrstev najmanj 14 dni preden pride na vrsto ustni odgovor v parlamentu. Če poslanec med odgovarjanjem izzvanega premiera, ali resornega ministra poda dodatek, ki ni zajet v pisnem vprašanju, izzvani ni dolžan na takšnopodvprašanje odgovoriti.
Nesmisel takšnega psotopka pa je v tem, da poslanci, pred vsem opozicijki, opazijo določeno nepravilnost v delovanju vlade, minstrstev ali na splošno v državi.
Zavzamejo se za to, da bi napako vlada odpravila.
Pričakovati bi bilo, da vlada pobudo sprejme na znanje in v ogovirih premiera, ali minstov bi moralo izzveneti hvaležnost za opozorilo in sveda zaveza, da bo napaka odpravljena.
V prakis pa je ravno nasprotno.
Vsako opozicijsko vprašanje je sprejeto, kot napad na nepogrešljivo, prizadevno in odlično vlado, ali ministrtvo.
Vlada ali ministrstva zberejo vse, kar leze in gre v obrambo svojega prav in skušajo spisati pamflet, ki naj osmeši in postavi na člaž tečneža, ki si drzne zataviti provokativno vprašanje. Takšno klobasarijo, dobi palanec v pisni obliki, vprašani pa jo v prvem delu po navadi prečita. Nato sledi dodatno vprašanje poslanca, ki pa se mora strogo držati teme. Se parvi, da se igra mačke z miško nadaljuje. Kljub tehtnim argumentom, kolaicijski poslnec nima niti najmanjše možnosti, da bi vzpostavil dialog z avtoriteto. Avtoriteta se brani, brani vlado , brani vse, samo da dokaže, da opozicija nima prav in da tečnari.
Sledi še sklepno dejanje, ki je čisto zavajanje in hipokrizija. Poslanec ima pravico zahtevati razpravo o temi, zajeti v poslanskem vprašanju. O tem odloča državni zbor in kolaicijska večina, ki pa takšne podbde v kali zatre.
Ali ima potem smisel opozarjati na napake vlade, na napake premiera?
Na tak predpisan način prav gotovo ne.
Zato je inštitut poslanskih vprašanj smešnica, ki bi jo bilo potrebno odpraviti, ali pa uvesti, dajanski dialog, kjer bi se vprašani moral izasniti o problematiki in podati zavezo, da se bo zadeve lotil resno in jo uredil.
V takšnem primeru bi dobili vlado, ki bi vladala in ne lutkovno gledlišče, ki bere svojo vlogo iz lažnih papirjev.
MEFISTO
Ni treba biti pameten kot dzi nu nje ja, da iz odgovorov premierja na poslanska vprašanja ugotoviš, da ni kos funkciji predsednika vlade.
Nič ne more in nič ne sme.
Če ljudje kradejo, je po njegovem mnenju kriv slab kazenski zakon, ki ga je treba spremeniti, ne spomni pa se, da ga je treba le enako uporabljati za vse družbene skupine in ne le za kurje tatove.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.