Marjan Šarec se bo jutri in v četrtek mudil v Bruslju, kjer bo potekalo srečanje, na katerem se bodo obrambni ministri članic Nata pripravljali na vrh zavezništva konec meseca. Debata bo tekla tudi o sprejemu novega strateškega koncepta Nata, ki bo glede na trenutne spremembe geostrateške situacije predstavljal smernice razvoja zavezništva v prihodnjem desetletju.
Tematika je, še zlasti v luči vojne v Ukrajini, bistvenega pomena za varnost v tem delu sveta. Ob tem pa se postavlja vprašanje, ali Slovenija z novo vlado in novim obrambnim ministrom še konstruktivno prispeva h kolektivni varnosti.
Spomnimo, Šarec je še kot kandidat za ministra na parlamentarnem zaslišanju razburil velik del stroke in javnosti z drznimi izjavami, da želi spremeniti koncept obrambe republike Slovenije. To med drugim pomeni revizijo projekta vzpostavitve srednje bataljonske bojne skupine. V praksi to najverjetneje pomeni odstop od pogodbe za nakup oklepnikov Boxer, kar je v preteklosti že napovedoval predsednik vlade Robert Golob, Šarec pa je presenetil tudi z izjavami, da želi obrambo Slovenije utemeljiti na uvedbi teritorialne obrambe in gverilskem bojevanju, denar pa porabiti za zaenkrat še nedoločene “prave stvari”.
Šarec ustvarja nove nedokončane reforme SV?
Kot je za Domovino povedala dr. Jelena Juvan s Katedre za obramboslovje na FDV, sprememba obrambnega koncepta predstavlja fundamentalno spremembo za delovanje celotnega nacionalno varnostnega sistema in se kot taka ne sme (in tudi ne more) dogajati brez temeljitih predhodnih analiz in raziskav. Po znanih informacijah takšne raziskave v SV niso bile izvedene.
“Slovenska vojska je že bila predmet nekaj reorganizacij in prestrukturiranj v preteklih desetletjih, ki so bila narejena prehitro ali pa niso bila nikoli dokončana in se posledice tega vlečejo skozi leta in vplivajo na samo učinkovitost in oceno pripravljenosti Slovenske vojske. Že sam proces profesionalizacije SV, prehoda iz naborniškega načina popolnjevanja v poklicno vojsko ni bil v celoti dokončan,” pove Juvanova, posebno pa posvari pred strokovno in politično neutemeljenimi “solo” akcijami ministrov, ki v končni fazi škodujejo SV: “Ob menjavi vlad in ministrov oz. ministric za obrambo se prepogosto dogaja, da se poskušajo uveljaviti neke strukturne spremembe, za katere ni nacionalnega (in političnega) konsenza, poleg tega pa praviloma zmanjka časa, ostane pa Slovenska vojska kot ujetnica nedokončanih reorganizacij.”
(Ne)smiselnost gverilskega bojevanja
Se bomo kljub skepticizmu stroke vrnili k TO in partizanskemu načinu bojevanja? “Ideja po vrnitvi h konceptu teritorialne obrambe je legitimna, potrebno pa se je zavedati kaj vse to dejansko pomeni za Slovensko vojsko, tudi koliko bo to stalo,” meni Juvanova in pojasni, da nam tudi vojna v Ukrajini (še) ni dala razlogov za tovrstne radikalne spremembe obrambnega sistema: “Ta vojna do sedaj še ni pokazala revolucionarnih sprememb na osnovi katerih bi lahko domnevali o prihodnjih obrambnih konceptih.”
Da slovenske obrambne kapacitete ne potrebujejo sprememb, kot jih predlaga Šarec, je v daljšem zapisu na svojem FB profilu pred dnevi opozoril tudi nekdanji obrambni minister in predsednik NSi Matej Tonin: “Ukrajina se vsaj za silo upira ruski agresiji izključno zaradi težke oborožitve, oklepa in zračne podpore, ki jo ima. Vsak dan lahko spremljamo pozive ukrajinskega državnega vrha in oboroženih sil, da je nujno, da jim zahodne države zagotovijo ustrezno težko oborožitev (oklep), boljšo zračno obrambo in ognjeno podporo (artilerijo, rakete srednjega ter dolgega dosega). Brez tega prodora ruskih sil ne bo mogoče zaustaviti ali po domače: ruska vojska bo Ukrajince in njihovo »lahko pehoto« enostavno »pregazila«.”
H konstantnosti poziva tudi dr. Juvanova: “Tisto, kar je zelo zaskrbljujoče, je spreminjanje (in premišljevanje) o slovenskih ciljih zmogljivosti, in občutek je, da sami ne vemo kaj dejansko sploh želimo prispevati, saj konstantno premišljujemo.”
Slovenija: prijazna do Moskve, ovira za zaveznike
S spremembo koncepta obrambe, kot jo predlaga Šarec, pa se neizogibno spreminja tudi zunanja politika Sloveniji. “Dejstvo je, da je Slovenija članica zveze NATO, vsaka sprememba temeljnih nacionalno varnostnih konceptov ima vpliv tudi na zavezništvo,” pojasni dr. Juvanova. V zadnjem času so v javnosti sicer vse glasnejša mnenja, da postaja Slovenija pod vlado Roberta Goloba vse prijaznejša Moskvi in vse večja ovira za NATO.
?@MatejTonin: Pozivi k spremembi naše politike do Rusije in Nata so pozivi k odstopu od naše kolektivne varnosti. Smisel kolektivne varnosti je v tem, da vsaka država poskrbi le za določen del zmogljivosti, ki jih da Natu na razpolago, da smo lahko skupaj močnejši. pic.twitter.com/jGeOVEiejd
— NSi (@NovaSlovenija) June 13, 2022
Takšna stališča je pred kratkim potrdil nekdanji obrambni minister in predsednik NSi Matej Tonin, ki v omenjenem zapisu na svojem FB profilu spremembo varnostnega koncepta, ki bi ustavila nakup oklepnikov Boxer, opiše takole: “Morebitna ustavitev nakupa pa bo zgolj priprava terena izstopu Slovenije iz zveze NATO. Gre za jasno težnjo, da Slovenijo iz kroga jedrnih držav EU preselijo na vzhod – mnogo vzhodneje od Višegrada …”
V času brutalne ruske agresije pri nas vznikajo razprave, ki so škodljive za varnost ??. Cilj ni zgolj preprečiti nakup vozil 8×8, ampak načrtno spodkopavanje modernizacije SV. Iz jedrnih držav EU nas vodijo na vzhod – mnogo vzhodneje od Višegrada …
— Matej Tonin (@MatejTonin) June 10, 2022
Slovenija ni kredibilen partner
V kontekstu odnosa nove vlade do zavezništva velja omeniti tudi razmišljanje nekdanjega zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla, objavljenega na portalu Siol. Ta izpostavlja nevarnost teorij, da Slovenija ni ogrožena, zato naj se posluži nevtralnosti. Takšni pozivi po njegovo služijo odvračanju Slovenije od EU in Nata, kar pa za nas, kot meni, ni dobro: “Članstvo v Natu pomeni, da bi vsak napad na Slovenijo pomenil napad na celotno zavezništvo in bi nas torej branile vse države zavezništva. Ta blažena varnost pa seveda predpostavlja, da Slovenija po svojih močeh (z dvoodstotnim BDP) pomaga drugim. Z drugimi besedami: Slovenija se brani na bojiščih, ki so lahko prav daleč od naših meja. Njena obramba ne more ob vsem spoštovanju biti niti teritorialna niti partizanska, ker je del obrambe zavezništva.”
Sicer Slovenija v Natu ne slovi ravno kot zaupanja vredna članica, zato tudi zavlačevanje in morebiten odstop od oblikovanja bataljonske bojne skupine za Slovenijo ne pomeni nič dobrega: “Dejstvo je, da se je Slovenija v Natu že večkrat pokazala kot nekredibilen partner in tudi tokratni odstop od pogodbe, nikakor ne bo sprejet pozitivno in samo ponovno potrjuje, da je Slovenija v skupini članic Nata, ki veljajo za “free riders”. V OCCAR sodelujejo tudi največje evropske države, kot npr. Nemčija, s katero si Slovenija želi ohranjati dobre zunanjepolitićne odnose. Tudi s pristopom PESCU 2017 smo na ravni EU dali neke obveze sodelovanja v razvoju oborožitvenih sistemov, kar bomo z odstopom od te pogodbe prekršili,” je do postopkov nove vlade kritična Juvanova.
Zanimiva izjava, ko je bil še kandidat za mandatarja, g. Goloba se glasi; Slediti moramo Skandinavskim državam.
Dobro bi bilo informirati obrambnega ministra, da je to na severu Evrope. In da trenutno želijo postati članice NATO organizacije tudi Švedska in Finska!
Res bi želel v živo slišati razlago našega obrambnega ministra kolegom v Bruslju o partizanskem načinu bojevanja in TO.
Slovenska leva “elita” želi zakonsko utemeljiti skrivanje v raznih bunkerjih in zemljankah v primeru napada na Slovenijo, da bodo po koncu vojne zopet prilezli iz skrivališč in se proglasili za zmagovalce.
Upajmo, da bo le prevladal razum, saj ni nepomembno, da sta se dr Golob, kot tudi Tanja Fajon prvotno strinjala z nakupom Boxterjev. Šarec ne more ponuditi ničesar. Karkoli si tu obetati je brezplodno. Brez vsakega dvoma je to največji kiks pri imenovanju ministrov mandatarja. Resnično škoda.
Verjetno gre za trenutno potešitev tendenc Levice, dvomim pa, da bo pri tem ostalo. Odstop od pogodbe bi bil skrajno neracionalen in neresen.
Žal ni kiks ampak natančno planiran poseg po načrtu in v kompaktnem sklopu “zgodovinskega jahanja oblasti” po Golobiču & Golobu v imenu in pod vodenjem KPS od NOB Nove OF revolucije ! To niso heci in blefi, gre na smrt zares, pa naj zgleda še taka norost…
Ni samo smešen in lutka v rokah šefov udbokučanistana Lažgoše, ampak je enostavno tudi usekan in nesposoben, vodljivi pajac, ki ne more po nobenem konceptu možnega preživeti
kot uspešen v tej godlji, ki jo kuha pod taktirko lažgoškega maršala zadnje ofenzive Nove OF na total uzurpirano oblast.
Na žalost je res tako.
Ne razumem, zakaj ta vik in krik okrog ideje o teritorialni obrambi. Navsezadnje smo se osamosvojili s Teritorialno obrambo, to je z obširnim rezervnim sestavom. Če ga ne bi bilo, tudi osamosvojitve bržkone ne bi bilo. Švica in Izrael, ki imata podoben sistem obrambe, ki temelji na razmeroma majhni profesionalni vojski in obširnem rezervenm sestavu, veljata za neosovojljivi trdnjavi.
Tudi ni jasno, zakaj naj bi bil koncept teritorialne obrambe nasproten našemu članstvu v Natu. Za sodelovanje z Natom oziroma za sodelovanje v Natovih misijah v tujini Slovenija potrebuje dobro usposobljeno profesionalno vojsko, ki jo ima. Problem SV je, da je majhna in da nas v primeru napada na Slovenijo ne more ubraniti pred nikomer. Seveda lahko računamo na pomoč drugih članic Nata, toda Nato lahko tudi razpade.
Če bi prišlo do dejanske vojne v Evropi, bi se marsikaj lahko spremenilo. Turčija in Grčija sta članici Nata, a se gledata preko cevi bojnih ladij, ki jih imata v Egejskem morju. Če bi se v Evropi spet kdaj prebudili nacionalni egoizmi, so mogoče različne koalicije, zaveza Nata, da priskoči drugim članicam na pomoč pa bi lahko postala mrtva črka na papirju. V tem primeru bi se morali zanesti izključno nase. Zato je dobro, da ima Slovenija poleg profesionalne vojske tudi rezervni sestav, ki je usposobljen za rokovanje vsaj z lahkim pehotnim orožjem, vključno protioklepnim in protiletalskim.
To, kar pravi Tonin, da Slovenija potrebuje tudi težko oborožitev, je seveda do neke mere res, ampak težka oborožitev brez ustrezno opremljene in dovolj številčne pehote, ki jo podpira, je lahko zelo ranljiva. To smo imeli priliko videti v Ukrajini, kamor je Rusija vdrla z obsežno težko oborožitvijo, ki pa so jo Ukrajinci učinkovito spreminjali v neuporabno železje z lahkim pehotnim orožjem, to je z javelini, ročnimi raketometi. Ruske kolone tankov, topov in večcevnih raketometov so Ukrajinci pričakali v zasedah in jih zlahka uničevali, ker ruska vojska ni mela dovolj pehote, ki bi ščitila težko oborožitev pred napadi iz zased, ki so tipična gverilska/partizanska taktika.
Slovenija je hribovita in gozdnata dežela, kar je idealno za gverilski/partizanski način bojevanja. Toda za izkoriščanje obrambnih prednosti, ki jih nudi relief, je potrebno imeti tudi obširen rezervni sestav, ki pokriva vso Slovenijo. Majhna profesionalna vojska, ki jo imamo, lahko tvori okostje obrambnega sistema, sama pa ne more braniti Slovenije pred morebitnim napadalcem.
Zganjanje ideologije pri obrambnih zadevah in ustvarjanje politikantskih dilem, ki jih ni, in političnih delitev, katerih namen je izključno škodovati političnemu tekmecu ne glede na interese obrambe države, ki je naš skupen interes, je sila kratkovidno in destruktivno početje. To vsekakor ni niti modro niti državotvorno.
Ne verjamem, da je Šarec tisti, ki bi zmogel karkoli speljat, naj bo v eno ali drugo smer. Po moje je ministrska katastrofa
Oh no, ne ga podcenjevati! Mislim, da bo samega Stoltenberga prepričal o učinkovitosti gverile in da bo pod njegovim vplivom še tisti Kim iz Severne Koreje opustil poskuse z raketami dolgega dosega …
Se hecam, samo ni smešno. Žalostno je.
Nasprotovanje oživljanju koncepta rezervistov s strani desnice je ista paranoja, kot so jo pokazali levičarji, ko je Janša pred časom predlagal, da se ustanovi nacionalna garda, kar je drugo ime za teritorialno obrambo. Sploh je smešno, da desnica zdaj nasprotuje nečemu, kar je sama predlagala pred časom pod drugim imenom.
Janšo je levica tedaj obtožila, da hoče ustanoviti strankarsko vojsko, kar je bila seveda paranoična neumnost brez zveze z dejstvi.
Podobno reagira zdaj desnica, ki vidi v konceptu obrambe, ki bi temeljil tudi na obsežnem rezervnem sestavu, ki bi v primeru vojne lahko uporabljal gverilsko taktiko, spet isto: partijsko vojsko.
Priznati si moramo, da je bila opustitev rezervnega sestava vojske in ukinitev naborništva strateška napaka. Slovenija ni Amerika ali kaka druga velika država, ki si lahko privošči veliko in dobro oboroženo vojsko. Izkoristiti moramo potenciale, ki jih imamo. Ponovno bi bilo treba uvesti vsaj krajše urjenje nabornikov in nekdanje vikend orožne vaje. Če imajo lahko Švicarji to, ki so ena najbolj zgledno organiziranih držav na vseh področjih, potem to najbrž ni slaba rešitev.
Slovenija nima ne dovolj denarja ne dovolj števične vojske, da bi se morebitnemu napadalcu lahko uprla z redno vojsko in s težko oborožitvijo, ki je nima. Gverilski način bojevanja pretežno z uporabo lahkega pehotnega orožja, bi se vzpostavil sam po sebi kot edino logičen odziv na morebiten napad – tako kot so se Ukrajinci branili pred ruskimi tanki pretežno z lahkim pehotnim orožjem in gverilsko taktiko in to zelo učinkovito.
Razumna država bi se vnaprej pripravila na obrambo države, ki upošteva dane okoliščine, zlasti pa relief in gozdnatost države, ki je naravni element, ki ga je moč izkoristiti za učinkvito obrambo. Seveda, če obstaja dovolj modrosti za to. Kot kaže, pa je pri nas tudi obramba države, ki je skupen interes levice in desnice oziroma vseh državljanov, stvar politikantskih igric, katerih cilj je le škodovati političnim tekmecem, ne glede na posledice za varnost države.
Teritorialna obramba ali nacionalna garda sta poleg redne vojske čisto OK, poudarek je na besedi poleg ne na besedi namesto, kot zagovarja Šarec. Sicer pa je Šarec itak nesposoben, tako da ni pretirane bojazni. Na žalost pa se bo ustavil razvoj.
Zgražam se nad tem, da tvoja mnenja o partizanskem načinu bojevanja niso padla na plodna tla.
Konec koncev si le višji oficir JLA, ki bi moral kaj vedeti, kako se izgubi vojna.
Mefisto, spet se greš šlogarja, ampak žal te rogatec zavaja.
Zakaj Ukrajinci prosijo za težko artilerijo tanke vodene rakete itd Potem ne vem zakaj imajo Rusi težko oborožitev in z njo zmagujejo.Zavezništvo NATO ni projekt levičarjev ,ki se ne držijo nobenih pravil in obljub.Prepričan sem ,da bo nas nato branil.Povej zakaj se Srbi oborožujejo z težko oborožitvijo in raketami in drugim modernim orožjem prav tako Hrvati, a mi bomo še pa s kalašnikom obranili.Si bil na kakšni predstavitvi orožja.Ali letalskem mitingu ,da vidiš kako hromi v zraku.Sloveniji je leta91 Kučan predal orožje JLA, ki je imel enak pogled ,da ne rabimo orožja,da se bomo s pogajanji zmenili,in,če ne bi imeli orožja,se tudi ne bi imeli kaj za zmenit.To je res bila teritorialna vojna.Če bi se pa to drugače odvijalo bi pa rabili težko oborožitev tanke haubice in raketne rampe.Ker v prvem poku bi vsi ti ,ko so sedaj tako pametni zbežali čez mejo ,kot leta 91 na Vrbsko jezero in drugje po Avstriji potem pa so se vrnili kot zmagovalci čeprav so preje mahali z belo rjuho v znak predaje. (Vika Potočnik in ZSMS.)
Ostri Franc, v Svetukigani, bodo tvoje sanje postale resničnost: Imeli bomo neskončno denarja, da se bomo oborožili kot Severna Koreja in bo vsaka vas imela svojo atomsko oborožitev, tako da se nas bodo vsi na deleč izogibali. V realnem svetu se bomo morali žal prilagajati finančnim zmožnostim in drugim okoliščinam. Uživaj v Svetukigani.
Bodo Šarčevi teritorialci po zgledu partizanov tudi raztrgani in polni uši?
Ne, bodo fasali bolezen norih krav. Zdaj se bo imenovala bolezen norih Butalcev. Že razsaja na zahojeni strani Alp.
Torej lahko pričakujemo, da bodo Šarčevi teritorialci po zgledu partizanov prišli iz gozdov, ko bo sovražnik, agresor ali okupator že odšel iz Slovenije!?