Šarec o "partizanski" reorganizaciji vojske, strokovnjaki kritični do novih "reform"

Marjan Šarec (foto: Matija Sušnik, dz-rs.si)
POSLUŠAJ ČLANEK
Marjan Šarec se bo jutri in v četrtek mudil v Bruslju, kjer bo potekalo srečanje, na katerem se bodo obrambni ministri članic Nata pripravljali na vrh zavezništva konec meseca. Debata bo tekla tudi o sprejemu novega strateškega koncepta Nata, ki bo glede na trenutne spremembe geostrateške situacije predstavljal smernice razvoja zavezništva v prihodnjem desetletju.

Tematika je, še zlasti v luči vojne v Ukrajini, bistvenega pomena za varnost v tem delu sveta. Ob tem pa se postavlja vprašanje, ali Slovenija z novo vlado in novim obrambnim ministrom še konstruktivno prispeva h kolektivni varnosti.

Spomnimo, Šarec je še kot kandidat za ministra na parlamentarnem zaslišanju razburil velik del stroke in javnosti z drznimi izjavami, da želi spremeniti koncept obrambe republike Slovenije. To med drugim pomeni revizijo projekta vzpostavitve srednje bataljonske bojne skupine. V praksi to najverjetneje pomeni odstop od pogodbe za nakup oklepnikov Boxer, kar je v preteklosti že napovedoval predsednik vlade Robert Golob, Šarec pa je presenetil tudi z izjavami, da želi obrambo Slovenije utemeljiti na uvedbi teritorialne obrambe in gverilskem bojevanju, denar pa porabiti za zaenkrat še nedoločene "prave stvari".

Šarec ustvarja nove nedokončane reforme SV?


Kot je za Domovino povedala dr. Jelena Juvan s Katedre za obramboslovje na FDV, sprememba obrambnega koncepta predstavlja fundamentalno spremembo za delovanje celotnega nacionalno varnostnega sistema in se kot taka ne sme (in tudi ne more) dogajati brez temeljitih predhodnih analiz in raziskav. Po znanih informacijah takšne raziskave v SV niso bile izvedene.

"Slovenska vojska je že bila predmet nekaj reorganizacij in prestrukturiranj v preteklih desetletjih, ki so bila narejena prehitro ali pa niso bila nikoli dokončana in se posledice tega vlečejo skozi leta in vplivajo na samo učinkovitost in oceno pripravljenosti Slovenske vojske. Že sam proces profesionalizacije SV, prehoda iz naborniškega načina popolnjevanja v poklicno vojsko ni bil v celoti dokončan,"  pove Juvanova, posebno pa posvari pred strokovno in politično neutemeljenimi "solo" akcijami ministrov, ki v končni fazi škodujejo SV: "Ob menjavi vlad in ministrov oz. ministric za obrambo se prepogosto dogaja, da se poskušajo uveljaviti neke strukturne spremembe, za katere ni nacionalnega (in političnega) konsenza, poleg tega pa praviloma zmanjka časa, ostane pa Slovenska vojska kot ujetnica nedokončanih reorganizacij."

(Ne)smiselnost gverilskega bojevanja


Se bomo kljub skepticizmu stroke vrnili k TO in partizanskemu načinu bojevanja? "Ideja po vrnitvi h konceptu teritorialne obrambe je legitimna, potrebno pa se je zavedati kaj vse to dejansko pomeni za Slovensko vojsko, tudi koliko bo to stalo," meni Juvanova in pojasni, da nam tudi vojna v Ukrajini (še) ni dala razlogov za tovrstne radikalne spremembe obrambnega sistema: "Ta vojna do sedaj še ni pokazala revolucionarnih sprememb na osnovi katerih bi lahko domnevali o prihodnjih obrambnih konceptih."

Da slovenske obrambne kapacitete ne potrebujejo sprememb, kot jih predlaga Šarec, je v daljšem zapisu na svojem FB profilu pred dnevi opozoril tudi nekdanji obrambni minister in predsednik NSi Matej Tonin: "Ukrajina se vsaj za silo upira ruski agresiji izključno zaradi težke oborožitve, oklepa in zračne podpore, ki jo ima. Vsak dan lahko spremljamo pozive ukrajinskega državnega vrha in oboroženih sil, da je nujno, da jim zahodne države zagotovijo ustrezno težko oborožitev (oklep), boljšo zračno obrambo in ognjeno podporo (artilerijo, rakete srednjega ter dolgega dosega). Brez tega prodora ruskih sil ne bo mogoče zaustaviti ali po domače: ruska vojska bo Ukrajince in njihovo »lahko pehoto« enostavno »pregazila«."

H konstantnosti poziva tudi dr. Juvanova: "Tisto, kar je zelo zaskrbljujoče, je spreminjanje (in premišljevanje) o slovenskih ciljih zmogljivosti, in občutek je, da sami ne vemo kaj dejansko sploh želimo prispevati, saj konstantno premišljujemo."

Slovenija: prijazna do Moskve, ovira za zaveznike


S spremembo koncepta obrambe, kot jo predlaga Šarec, pa se neizogibno spreminja tudi zunanja politika Sloveniji. "Dejstvo je, da je Slovenija članica zveze NATO, vsaka sprememba temeljnih nacionalno varnostnih konceptov ima vpliv tudi na zavezništvo," pojasni dr. Juvanova. V zadnjem času so v javnosti sicer vse glasnejša mnenja, da postaja Slovenija pod vlado Roberta Goloba vse prijaznejša Moskvi in vse večja ovira za NATO.

https://twitter.com/NovaSlovenija/status/1536443695704203273

Takšna stališča je pred kratkim potrdil nekdanji obrambni minister in predsednik NSi Matej Tonin, ki v omenjenem zapisu na svojem FB profilu spremembo varnostnega koncepta, ki bi ustavila nakup oklepnikov Boxer, opiše takole: "Morebitna ustavitev nakupa pa bo zgolj priprava terena izstopu Slovenije iz zveze NATO. Gre za jasno težnjo, da Slovenijo iz kroga jedrnih držav EU preselijo na vzhod – mnogo vzhodneje od Višegrada …"

https://twitter.com/MatejTonin/status/1535331942354325510

Slovenija ni kredibilen partner


V kontekstu odnosa nove vlade do zavezništva velja omeniti tudi razmišljanje nekdanjega zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla, objavljenega na portalu Siol. Ta izpostavlja nevarnost teorij, da Slovenija ni ogrožena, zato naj se posluži nevtralnosti. Takšni pozivi po njegovo služijo odvračanju Slovenije od EU in Nata, kar pa za nas, kot meni, ni dobro: "Članstvo v Natu pomeni, da bi vsak napad na Slovenijo pomenil napad na celotno zavezništvo in bi nas torej branile vse države zavezništva. Ta blažena varnost pa seveda predpostavlja, da Slovenija po svojih močeh (z dvoodstotnim BDP) pomaga drugim. Z drugimi besedami: Slovenija se brani na bojiščih, ki so lahko prav daleč od naših meja. Njena obramba ne more ob vsem spoštovanju biti niti teritorialna niti partizanska, ker je del obrambe zavezništva."

Sicer Slovenija v Natu ne slovi ravno kot zaupanja vredna članica, zato tudi zavlačevanje in morebiten odstop od oblikovanja bataljonske bojne skupine za Slovenijo ne pomeni nič dobrega: "Dejstvo je, da se je Slovenija v Natu že večkrat pokazala kot nekredibilen partner in tudi tokratni odstop od pogodbe, nikakor ne bo sprejet pozitivno in samo ponovno potrjuje, da je Slovenija v skupini članic Nata, ki veljajo za "free riders". V OCCAR sodelujejo tudi največje evropske države, kot npr. Nemčija, s katero si Slovenija želi ohranjati dobre zunanjepolitićne odnose. Tudi s pristopom PESCU 2017 smo na ravni EU dali neke obveze sodelovanja v razvoju oborožitvenih sistemov, kar bomo z odstopom od te pogodbe prekršili," je do postopkov nove vlade kritična Juvanova.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike