Samo dva dni po vrnitvi Dragona v zraku "Starship", prototip za Mars. Privatizacija se splača!
POSLUŠAJ ČLANEK
Le dva dni po uspešnem pristanku kaplule Dragon, s katero sta se vrnila z Mednarodne vesoljske postaje astronavta Bob Behnken in Doug Hurley, ki so ju Američani prvič po ukinitvi Space Shuttla leta 2011 z lastno tehnologijo poslali v vesolje, je podjetje SpaceX Leona Muska danes uspešno izvedlo testni polet prototipa "Starship".
Gre za prototip naslednje generacije rakete, ki naj bi bila sposobna prevoza ljudi izven Zemljine orbite, denimo na Luno ali Mars.
Pravzaprav ni šlo za pravi polet, ampak le za testni dvig vesoljskega plovila v zrak (okoli 150 m) in pa njegov pristanek nazaj na zemlji. Prototip je še daleč od končne verzije, ki naj bi bila spodobna ponesti v vesolje okoli 100 ton tovora. Včerajšnje ogrodje plovila je v zrak ponesel le en pogonski motor Raptor, medtem ko naj bi jih bilo v končni verziji šest.
Tako hitra testna demonstracija ni naključje in jo je potrebno videti v marketinški luči - z njo je podjetje SpaceX izrabilo izjemno pozornost medijev, ki je vladala ob vrnitvi Dragona in tako svetovni javnosti predstavilo svoje načrte.
https://twitter.com/SpaceX/status/1290854457136181248?s=20
Kapsula Dragon se je v nedeljo uspešno pristala v Mehiškem zalivu po 63-dnevni misiji. Dragon je bil tudi prvo komercialno plovilo s človeško posadko, ki je obiskalo Mednarodno vesoljsko postajo.
Nasina astronavta Bob Behnken in Doug Hurley sta postala tudi prva ameriška astronavta po 45 letih, ki sta s kapsulo pristala v morje.

Sodoben boj za vesolje ne poteka med državami, ampak med podjetji
Vesoljska tekma sredi prejšnjega stoletja je potekala med ZDA in Sovjetsko zvezo in je pomenila vrhunec hladne vojne. Takratno tekmovanje je omogočilo velik razvoj znanosti in tehnologije, od prvega satelita v vesolju do prvega sprehoda na Luni pa je minilo le 12 let. Po osvojitvi Lune je zanimanje javnosti in politike zamrlo, finančni okvirji projektov so se zelo zmanjšali.
Nedeljski pristanek Dragona, prvega komercialnega modula s človeško posadko, je pomemben mejnik nove ere v odkrivanju vesolja, pri katerem pa ne tekmujejo več (samo) države, ampak podjetja. Cilju priti na Luno v novi vesoljski tekmi ustreza nov cilj: kdo bo prvi na Marsu?
Sodelovanje Nase z zasebniki močno znižalo stroške
Po upokojitvi znamenitega programa Space Shuttle, ki je omogočal vesoljske polete od leta 1981, je ameriške astronavte in tovor na mednarodno vesoljsko postajo peljal ruski Soyuz. Za vsakega astronavta, ki je poletel v vesolje, so morali Američani plačati kar 80 milijonov dolarjev.
Nasa je zaradi velikih stroškov začela sodelovati s komercialnimi podjetji, kot sta Boeing in SpaceX, ki ga vodi vizionarski Elon Musk. To je stroške za Naso znižalo za kar 50%. Pred nedavno misijo s človeško posadko je Spacex proti Mednarodni vesoljski postaji poslal že več kot 20 plovil z opremo. Pristanek "Zmaja" v Mehiškem zalivu je bil zadnji test pred tem, da Nasa certificira SpaceX za redne vesoljske polete s človeško posadko.
Uspešno sodelovanje s podjetji povečuje dostopnost vesoljskih posadk
Jim Bridenstine, predstavnik Nase na novinarski konferenci po uspešnem pristanku, je poudaril, da ima nov pristop mnogo prednosti: »Danes je velik dan za ZDA, saj vstopamo v novo obdobje vesoljskih poletov. Nasa sedaj ni več edini lastnik, izvajalec in operater tehnološke opreme. Postali smo le potrošnik, eden izmed mnogih na trgu vesoljske industrije.«
Bridenstine je še dodal: »S takim pristopom smo dosegli, da ponudniki konkurirajo na področjih varnosti, tehnologije in stroškov, s tem pa se povečuje cenovna dostopnost vesoljskih poletov.«
Kakšna je prihodnost vesoljskih poletov?
SpaceX naslednji polet s človeško posadko načrtuje v septmebru (SpaceX Crew-1). Mednarodna štiričlanska posadka bo poletela proti Mednarodni vesoljski postaji, kjer bo preživela več kot 200 dni. V februarju se jim bo pridružila še ena ekipa astronavtov na misiji SpaceX Crew-2, ki bo predvidoma poletela v plovilu, ki je na Zemljo pristalo v nedeljo.
SpaceX ni edino podjetje, ki sodeluje z Naso. Boeing je 20. decembra lani izvedel polet v orbito, dva dni pozneje pa je vesoljska kapsula Calypso postala prvo vesoljsko plovilo primerno za človeško posadko, ki je uspešno prestala zemeljski pristanek (ne morskega). Za leto 2021 načrtujejo prvi polet s človeško posadko na Mednarodno vesoljsko postajo. Na čelu štiričlanske posadke plovila Boeing Starliner-1 bo ženska, astronavtka slovenskih korenin Sunita Williams.
[caption id="attachment_263044" align="aligncenter" width="390"]

V vesoljski bitki razvoja plovil za človeško posadko sodelujeta tudi podjetji Sierra Nevada Corporation (SNC) in Blue Origin. Razvoj njunih plovil je še v fazi testiranja. Konkurenca podjetij pa je veliko večja, ko pridemo na področje suborbitalnih poletov v vesolje (nad 100 km nad morsko višino). Tak polet bo kmalu komercialno dostopen, vstopnica za polet v vesolje pa naj bi stala približno 200.000 dolarjev.
Bomo poleg Lune obiskali tudi Mars?
[caption id="attachment_263046" align="alignleft" width="198"]

V aprilu je Nasa izbrala tri pristajalne lunarne mudule podjetij za ponovni polet na Luno v okviru programa Artemis, vsak od njih bo dobil 10-mesečna sredstva za razvoj. Nasa polet "prve ženske in naslednjega moškega" na Luno načrtuje za leto 2024.
Eden izmed treh izbranih lunarnih modulov je bil tudi SpaceX-ov Starship. SpaceX v okviru projekta Starship načrtuje razvoj 120 metrov velike "superrakete", ki bi omogočala dalj časa trajajoče polete. To bo največja raketa, kar so jih kdaj zgradili, načrtovano pa je, da se jo bo dalo večkrat uporabiti. Po letu 2021 načrtujejo prvi komercialni polet (brez človeške posadke) proti rdečemu planetu.
Muskovim sanjam, da bi do 2040 človeštvo koloniziralo Mars, bi še nekaj let nazaj veljale za iluzijo, ki jih vidimo le v filmih. Leto 2040 je morda res optimistična napoved, a SpaceX in druga podjetja žanjejo uspeh za uspehom. Kdo ve, morda bo že naslednja generacija rutinsko potovala na Mars.
https://twitter.com/Libertarec/status/1290253802457661446?s=20
Povezani članki
Zadnje objave

Golobji premislek pri koritu
9. 12. 2023 ob 18:37

Peter Opeka: sivi mladenič, ki rešuje ljudi
9. 12. 2023 ob 18:27

Odmev tedna: Za denar gre
8. 12. 2023 ob 19:31
Ekskluzivno za naročnike

Golobji premislek pri koritu
9. 12. 2023 ob 18:37

Peter Opeka: sivi mladenič, ki rešuje ljudi
9. 12. 2023 ob 18:27

»Santo subito«: Miklavž z Rdečega otoka
7. 12. 2023 ob 12:01
Prihajajoči dogodki
DEC
09
Javni rožni venec na Kongresnem trgu
06:30 - 07:15
DEC
09
Dan odprtih vrat na Škofijski gimnaziji Vipava
09:00 - 12:00
DEC
09
Klepet - Sonja Porenta
18:00 - 19:00
DEC
11
Brati gore | Triglav je naš ob 130-letnici PZS v Kamniku
18:00 - 19:00
DEC
11
10 mesecev v Srednji Ameriki - potopisno predavanje
19:45 - 20:45
Video objave

Odmev tedna: Za denar gre
8. 12. 2023 ob 19:31

Odmev tedna: Kadrovske zagate in prisilno delo
1. 12. 2023 ob 20:31

Vroča tema: Obnova po poplavah poteka prepočasi, vsak večji dež nas spravi na obrate!
29. 11. 2023 ob 18:35
Izbor urednika

Tri lekcije zgodbe o donacijah za "herojskega gasilca" Sandija Zajca
3. 12. 2023 ob 18:07

Čari "prekarnega dela" in država, ki ne zaupa svojim državljanom
28. 11. 2023 ob 7:22
1 komentar
lavrict
Privatizacija vesolja je kratkoročni plus Za dolgotrajno katastrofo. Vse težave, družbeno neenakost, ekološke katastrofe, izkoriščanje in zlorabe, vse kar je slabega kapitalizmu bomo prenesli v vesolje. Vesolje bi moralo biti skupna last in vir vsega človeštva. Naše skupno dobro, ne pa prostor fantastičnih dobičkov že sedaj prebogatih korporacij.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.