S soloakcijo si Slovenija dela več škode kot koristi

Odziv slovenske diplomacije na ameriško vojaško operacijo v Iranu, v katerem je zunanje ministrstvo izrazilo zaskrbljenost ter pozvalo k deeskalaciji nasilja in zadržanosti, je v mednarodnih diplomatskih krogih vzbudil tudi precej ostre odzive. Iz Bele hiše je bilo celo slišati, da Slovenija kot članica Nata podpira Iran. Gre za neprimerno soloakcijo, ki Slovenijo potiska še bolj na periferijo in ki bo za našo državo imela absolutno več škode kot koristi, se strinjata veleposlanik Tone Kajzer in obramboslovec dr. Bogomil Ferfila. 

»Članica Nata očitno podpira Iran« 

»Slovenija z zaskrbljenostjo spremlja poročila o izraelsko-ameriškem napadu na Iran. Pozivamo k takojšnji deeskalaciji, zadržanosti in spoštovanju mednarodnega prava. Diplomacija ostaja edina pot k stabilnosti. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je v stikih z veleposlaništvoma v Teheranu in Tel Avivu,« je v prvem odzivu na ameriško posredovanje v Iranu navedla ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon. 

Pozneje je ministrstvo objavilo še obsodbo iranskega raketnega napada na Katar, Bahrajn, Savdsko Arabijo, Združene arabske emirate, Kuvajt in Jordan. Toda da ni čisto vseeno, kako se slovenska diplomacija odziva na aktualno eskalacijo na Bližnjem vzhodu, je dal jasno vedeti celo visoki predstavnik administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa. 

»Članica Nata očitno podpira Iran,« je na omrežju X navedel nekdanji ameriški veleposlanik v Berlinu Richard Grenell. Ne le, da slovenski odziv ni ostal neopažen, ampak je glede na odziv Grenella mogoče reči, da je bil zelo opažen, je za Domovino pojasnil nekdanji slovenski veleposlanik v ZDA in na Danskem Tone Kajzer. 

»To je šlo čez rob« 

»Ponavadi se takšne stvari med zavezniki urejajo za zaprtimi vrati, mislim pa, da je to zdaj šlo čez rob,« je ocenil Kajzer. Da Grenell napiše, da država članica zavezništva Nato na neki način podpira iranski režim, ni več zanemarljivo za slovensko nacionalno varnost. Osnovni postulat slovenske odvračalne drže je vendarle zavezništvo Nato. 

Takšen pristop je viden, že odkar je vlada pred evropskimi volitvami obravnavala eminentno zunanjepolitično temo, torej priznanje palestinske državnosti. Zdaj se takšna drža še nadaljuje in ima resne posledice, ocenjuje Kajzer. Po njegovih besedah bi bilo takšna stališča smiselno uskladiti znotraj EU, medtem ko je še ena soloakcija Slovenijo potisnila »še bolj na periferijo«. 

Ameriškega predsednika so izvolili tamkajšnje volivke in volivci. Donald Trump deluje v skladu z mandatom, kot ga on vidi. »Da se skušamo vseskozi postavljati nad to, pa daje partnerjem občutek, da nismo iskreni in verodostojni zavezniki,« je poudaril Kajzer. 

Problem, da se Slovenija »rine v prve vrste« 

»Vedno je problem, da se Slovenija rine v prve vrste,« se strinja obramboslovec dr. Bogomil Ferfila. To je po njegovi oceni »neumnost in nepotrebno«, saj bi bilo bolje počakati na neko skupno izjavo Evropske unije. »Namesto da bi se ukvarjali s slovensko ekonomijo in prodajo slovenskih izdelkov, oni rešujejo probleme po vsem svetu, kar je kapitalna neumnost,« je pripomnil dr. Ferfila. 

Po njegovi oceni gre za tipično slovensko držo, ki ima »absolutno več škode kot koristi«. Ne nazadnje se Izraelu ne gre zameriti. Večino financ tako v ZDA kot v Evropi držijo Judje. 

Nadaljnji razvoj dogodkov je po njegovem mnenju odvisen od tega, ali bodo državljanke in državljani Irana še naprej protestirali ali se bodo nemara obrnili proti zunanjemu nasprotniku, ki bombardira njihovo državo. Je pa trenutno videti, da je protestniško gibanje močno. O tem priča tudi to, da se protesti dogajajo tudi v Qomu, ki velja za trdno versko središče. Treba je tudi vedeti, da so protesti dvojne narave; eni so naperjeni proti politični oblasti, drugi pa tudi proti ekonomski blokadi. 

Velika in močna sila, ki lahko hipoma prevzame oblast, bi bila v tem primeru lahko revolucionarna garda, ki pa bi lahko predstavljala še nevarnejše vodstvo kot dosedanji teokratski režim, opozarja dr. Ferfila. Vojska bi verjetno še težje sprejela sicer maksimalistične izraelsko-ameriške zahteve, naj Iran preda ves obogateni uran in preneha z jedrskim programom. Ena od zahtev, ki naj sicer še ne bi imela širše podpore, pa je tudi, naj Iran prizna Izrael. 

Trump ne izvaža več demokracije 

Je pa ameriški predsednik Donald Trump tako v primeru Venezuele kot Irana uporabil enako taktiko. Govoril je o miru oziroma se pogajal, nato pa napadel. Položaj v Venezueli je po oceni dr. Ferfile razrešil pametno. Čeprav ni povsem razorožil režima, je pristal na podpredsednico Delcy Rodriguez, ki se je upognila njegovim zahtevam po sodelovanju z ZDA oziroma njihovim ekonomskim interesom. Ohranil pa je stari režim, ker je želel preprečiti državljansko vojno. 

In prav državljanska vojna je nekaj, česar si v Iranu nihče ne želi, je poudaril dr. Ferfila. Gre za 90 milijonov ljudi v etnično zelo raznoliki državi. Perzijcev, ki predstavljajo srce Irana, je manj kot polovica, vse ostalo so etnične manjšine. Če bi se deli iranskega ozemlja začeli odcepljati, bi to povzročilo kaos in vojno stanje, kar ni v ameriškem interesu. 

Trumpova posebnost je, da niti v primeru Venezuele niti v primeru Irana ne govori več o izvažanju demokracije, kar je po oceni dr. Ferfile za obe državi pozitivno. Gre namreč v prvi vrsti za ameriške ekonomske interese. 

Perzijcev, ki predstavljajo srce Irana, je manj kot polovica, vse ostalo so etnične manjšine.  

Humanitarno pravo nad mednarodnim pravom? 

Nekatere kršitve mednarodnega prava so sicer po njegovih besedah v tem primeru očitne. A v obeh primerih, torej tako v Venezueli kot v Iranu, imamo položaj, ko zločinska režima masovno pobijata svoje ljudi, gre za desettisoče žrtev. V takšnih primerih pa morda humanitarno pravo pretehta nad mednarodnim pravom, ocenjuje dr. Ferfila. Obe intervenciji sta namreč preprečili velike zločine nad domačim prebivalstvom. A Trump bi po njegovem mnenju vendarle lahko storil kaj več, ko gre za koordinacijo svojih posredovanj z Rusijo in Kitajsko. 

Kot dodaja veleposlanik Kajzer, bi veljalo retoriko o mednarodnem pravu gledati tudi v luči agresije Ruske federacije nad suvereno državo Ukrajino, ki gre že v peto leto. Interpretacije o ameriškem kršenju mednarodnega prava so tako po njegovi oceni v notranjepolitični funkciji. 

Konflikt v Iranu in Golobov Instagram račun 

Zloraba zunanjepolitičnih tem, ki zagotovo vplivajo na našo nacionalno varnost, na naš položaj, je po mnenju Kajzerja kratkovidna. Nekdanji veleposlanik ne izključuje niti možnosti, da je del politike pač ne le odtujen od realnosti, pač pa je izgubil stik z vrednostnim središčem, na katerem temelji slovenska državnost, torej na temeljni ustavni listini in demokratičnih vrednotah. Če bi položaj namreč interpretirali s tega vrednostnega središča, bi se zavedali, da je iranski režim, sploh od lanskega leta, surovo obračunaval s svojimi lastnimi ljudmi. 

Še pred opredeljevanjem o svetovni politiki bi bilo, kot je poudaril Kajzer, treba ustrezno poskrbeti za več sto, po nekaterih podatkih celo 1.000 slovenskih državljanov, ki so obstali v Dubaju oziroma v Aziji in Oceaniji in se ne morejo vrniti domov. In če kdaj, bi bil v tem položaju primeren trenutek za sklic seje Sveta za nacionalno varnost, ne pa da so to storili zaradi domnevnega kibernetskega napada na neki Instagram račun. 

Drugo oko globalne nevihte 

Kljub vsemu pa ne bi bilo dobro tudi znotraj Slovenije ustvarjati dodatnih delitev. »Mi smo vendarle ena nacija, imamo svojo državo. Varnost ni vezana samo na obstoječo vlado ali opozicijo,« je opomnil. 

Sicer pa Iran z brezglavimi napadi na civilno infrastrukturo tudi v sosednjih državah po oceni Kajzerja dosega nasprotni učinek od želenega. Veliko vprašanje je tudi, ali je iranska poveljniška struktura še funkcionalna. 

Dogodki se po njegovem mnenju razvijajo v smeri, ko bi se lahko vzpostavila neka platforma razumnih deležnikov znotraj Irana, ki bi želela oblikovati neko bolj sekularno državo. Morajo pa, in to je izpostavil tudi ameriški predsednik Trump, Iranci odločati o lastni usodi. »Upamo oziroma računamo, da se bo drugo oko globalne geopolitične nevihte, ki se je zdaj odprlo na Bližnjem vzhodu,  vendarle zaprlo. Je pa to proces,« je pojasnil. 

Del slovenske politike je izgubil stik z vrednostnim središčem, na katerem temelji slovenska državnost.