S seje o spremembah Družinskega zakonika: Kordiš omalovaževal Primca in Zevnikovo, predstavnika Cerkve pa kar utišal

Uredništvo
Osnovna foto: Pixabay, vstavljene foto: Matija Sušnik, dz-rs.si
POSLUŠAJ ČLANEK
V Državnem zboru so včeraj na 5. nujni seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide potrdili spremembo Družinskega zakonika.

Tretji in četrti člen Zakonika, ki zakonsko zvezo definirata kot zvezo moža in žene, sta bila prepoznana za diskriminatorna in ustavno sporna. Iz spremembe, ki kot zakonsko zvezo vključuje tudi istospolne pare, izhaja možnost posvojitve otrok pod enakimi pogoji. Ta je bila sicer že pravnoformalno urejena po neuspelem referendumu, z Zakonom o partnerski zvezi, ampak samo za otroke bioloških staršev. 

Od 15 članov odbora, čigar predsednik je Miha Kordiš, jih je le 5 – štirje člani SDS in pa NSi iz opozicije – glasovalo proti spremembam Družinskega zakonika, ki jih je pripravila vlada. 

Mavrični argumenti


Uvodno besedo mavrične strani je imel državni sekretar Simon Maljevac iz Levice je razložil: ˝Sprejetje družinskega zakonika bi pomenilo, da smo danes bolj enakopravni in da je naša družba bolj vključujoča, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, invalidnost, spolno usmerjenost ali katerokoli drugo osebno okoliščino, kot to določa 14. člen naše Ustave.˝ 

Pojasnil je, da je dela z namenom odprave diskriminacije še veliko in da je sprejetje družinskega zakonika le signal diskriminiranim, da morajo ˝vztrajati˝. Maljevac je nazadnje še dodal, da ˝imajo vse populistične politike, ki gradijo politično všečnost na izključevanju manjšin, svoj konec˝.


Prva med vabljenimi je bila predstavnica informacijskega centra Legebitra Eva Gračanin, ki je pohvalila napredek v politiki do istospolno usmerjenih, od neprepoznavnosti v devetdesetih do drugorazredne obravnave homoseksualnih parov v obliki registriranih partnerstev. 

Priznala je, da je Zakon o partnerski zvezi odpravil ˝večino diskriminacije˝, vendar ni omogočal enakopravne obravnave istospolnih in heteroseksualnih parov. Meni, da bo izvajanje spremembe Zakonika v praksi pomenilo bolj pošteno in nediskriminatorno presojo profesionalcev o primernosti posvojiteljev.   

Gračaninova se je dotaknila tudi obtožb uvajanja LGBT in podobnih tem v šolski kurikulum in zaključila s trditvijo o ˝presekanju in preseganju˝ t.i. ˝polarizirane družbe˝ prejšnjih nekaj let. 


Predstavnica Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani dr. Ana Marija Sobočan je poudarila, da se mora pri posvojitvi odločati na podlagi dobrobiti otroka in ne stigme.  

Kaj je povedala opozicija


Aleša Primca, predstavnika Gibanja za otroke, ki je trdil, da za spremembami zakona stojijo manj ˝ljubeči˝ nameni, je vodja seje Kordiš utišal, češ, da prodaja ˝neokonservativne teorije zarote˝. Primc je namreč opozoril, da niso istospolni pari v ničemer prikrajšani in diskriminirani z obstoječim zakonom.  

 

Meta Zevnik, predsednica Združenja starih staršev Slovenije, je pozvala na očitno prezrto diskriminatornost zakonika, ki starim staršem onemogoča posvojitev. Kot Primc je opozorila na morebitne širše posledice spremembe na več področij in kot primer navedla razna LGBT dogajanja med otroki v ZDA, na kar je navezala tako šolski kot tudi zdravstveni sistem. Tudi njo je Kordiš utišal z argumentom nerelevantnosti in časovne omejitve.  

Tomaž Merše iz društva Družinska pobuda je podobno opozoril, da obstoječi zakon že omogoča vse, kar je bilo potrebno za nediskriminatornost do istospolnih parov na tem področju; obravnavane spremembe pa pomenijo širitev področij in subjektov.  

Urška Cankar Soares, voditeljica Pohoda za življenje, je opomnila, da naj bi predlog zakona dal podlago za prikrajšanost otrok od materine ljubezni.  

Večkrat sta prek daljših replik ˝zaplesala˝ poslanec SDS mag. Branko Grims in predsednik Odbora Miha Kordiš. Ob razpravi je Grims sprva poudaril pravno plat odločitve – Splošna deklaracija človekovih pravic, ki je referenca za večino pravnih aktov, definira družino kot skupnost, kjer sta starša obeh spolov, in nekatere ostale argumente glede pravne legitimnosti ohranitve neenakega položaja istospolnih parov v povezavi s posvojitvijo. Grims je razširil temo na moralnost, vendar je končal s pozivom pred opominom.

˝Nihče vam ne bo jemal otrok˝ in ˝nihče vam nič noče˝, je poudarjal Kordiš, ki je skušal opoziciji razložiti, da gre tukaj v resnici za vpeljavo pluralizma, ki naj ne bi izključeval tradicionalnih družinskih oblik.


S strani levičarjev je bil na družabnih omrežjih zaradi svojih jasnih stališč v prid družini z očetom in mamo ozmerjan tudi predsedniški kandidat NSi Janez Cigler Kralj, o čemer smo objavili izsek iz Vroče teme na Domovini:

https://twitter.com/Domovina_je/status/1569384448923148290

Kdo ni spregovoril?


Luka Mavrič, tajnik urada za Družino, je svoja stališča poslal v objavo Družini ter komentiral na radiu Ognjišče, saj mu je bila predstavitev mnenja na seji DZ preprečena.

Poleg objavljenega stališča je za Domovino dodal še splošneje o družbenih posledicah LGBT ideologije:

Luka Mavrič: ˝Če želimo živeti v demokratični in strpni družbi, se moramo nujno poslušati in upoštevati v svoji drugačnosti.

Sicer pa je brezveze govoriti o spoštovanju drugače mislečih, ko je RKC – inštitucija, ki se že stoletja sistematično posveča pomoči družinam in parom – spregledana v pogovorih o prav tem področju.

Očitno niso pošteni v svoji nameri, da želijo odprto razpravo na to temo. Prav zato pričakujem v prihodnosti še večjo razklanost v družbi, čeprav verjamem, da lahko vsi drugačni, tudi istospolno usmerjeni, vseeno skupaj živimo v naši domovini.

Drugo pa je ideologija LGBT, ki v družbi polarizira in širi laž, (kot) da je družba dolžna omogočiti istospolnim tudi otroka? Ne more (jim) družba omogočiti tega, česar jim narava ni. ˝


SDS je k zakonu sicer predložila še neuspeli amandma, ki bi zakonsko zvezo definiral kot zvezo moža in žene in na tej podlagi predpisal tudi pravice parov do posvojitve.

Spremembe Družinskega zakonika tudi v Vroči temi

O spremembah Družinskega zakonika, ki jih po odločbi Ustavnega sodišča uvaja vladna koalicija, se je v četrtkovi Vroči temi Luka Svetina pogovarjal s predstavnikom Gibanja za otroke gre, Alešem Primcem:



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Ruski ekstrem preganjanja LGBTQ+ oseb kot odgovor na zahodni ekstrem ideologije spola
  • 03. 12. 2023
Aleksander Čeferin odprl vrata evropskega prvenstva LGBTQ+ ideologiji
  • 06. 12. 2023
V Franciji, kjer velja najvišja stopnja ogroženosti zaradi terorizma, že šestič v tednu dni evakuirali Versajsko palačo
  • 21. 10. 2023