»S ponosom reči smem, Slovenec sem!« Ti “skrajni nacionalisti” med slovenskimi pesniki in glasbeniki …

Uredništvo
21

Ko nekateri že ravno verjamejo, da bi bilo kot »primitivne nacionaliste, desničarske skrajneže in izključevalce« treba preganjati vse, ki so ponosni na to, da so Slovenci, vam danes predstavljamo znane ljudi, pri katerih bi levičarski aktivisti, kot je novinar RTV, Boris Vasev, svoj boj proti ljubezni do Slovenije verjetno morali začeti.

Ne, to ni kolegica novinarka, ki jo je napadel, ker je oddajo Utrip sklenila s povedjo »Kaj je lepšega kot da je nekdo ponosen, da je Slovenec?«. »Krivi« so ljudje, ki so zaslužni za to, da ta ponos obstaja, da se ohranja, da živi.

Tvit novinarja RTV Slovenija:


S komentarjem “Nacionalizem javne televizije in kdo naj gre kam domov” je Vaseva podprla tudi novinarka Večera Kristina Božič

Bi velike slovenske pesnike danes cenzurirali?

To so pesniki zgodovine, tisti, katerih besedila recitirajo otroci v šolah, tisti, ob katerih verzih vstanemo na kulturnih prireditvah, s ponosom zremo na pretekle dosežke in pogumno na prihodnost, to so pesmi, ob katerih ljudje plešejo na veselicah in jih pojejo ob okroglih obletnicah. To so pesmi, ki so ljudem blizu in budijo čustva ljubezni domovine. Proza je tega še toliko bolj polna, a ostanimo tokrat le pri poeziji in pesmih.

»Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov sloveče matere!« je zapisal že France Prešeren v Zdravljici. V drugi kitici nadaljuje še odločneje: »V sovražnike ‘z oblakov rodú naj naš’ga treši gróm; prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencov dom; naj zdrobé njih roké si spone, ki jih še težé!«. Bi jo danes iz drugih razlogov zopet cenzurirali kot so jo prav zaradi narodne zavesti sprva Prešernu?

“Slovenec sem!”

Močno domoljubje (kak novinar bi ga utegnil imenovati nacionalizem) kažeta tudi brata Ipavec. Gustav v slavni domoljubni »Slovenec sem!« pravi: »Slovenec sem, to jasna pamet v glavi, to v srcu blagi čut mi pravi, s ponosom smem: Slovenec sem.« V naslednji kitici zopet, še bolj jasno: Jaz ljubim očetnjavo, gorim za njeno čast in slavo; vsem to povem: Slovenec sem; kar čutim, to povem!«

Brat Benjamin Ipavec podobno pripoveduje v Domovini: »Bodi zdrava domovina, mili moj slovenski kraj! Ti prekrasna, ti edina, meni zemeljski si raj! Tuje šege, tuja ljudstva,
so prijat’li, bratje ne, slava le, slovensko čustvo srce moje veseli.«

Bi cenzuro današnjih varuhov primerne javne besede preživel Simon Gregorčič? “Oj mati moja domovina, ljubezen moja ti edina, Bog čuvaj dobrotljivi te, Bog žini te, Bog živi te!” zapiše v pesmi Domovini.

Ali pa Valentin Vodnik s svojim Dramilom: “Slovenc, tvoja zemlja je zdrava, in pridnim nje lega najprava. Pólje, vinograd, gora, morjé, ruda, kupčija tebe rede.”

Domača zabavna in  narodnozabavna glasba polna domoljubnih motivov

Če se selimo v popularnejše zvrsti, lahko opazimo, da je domoljubja več v starejših popevkah. »Ta zelena dežela me prevzame, ko vozim po cesti do Ljubljane, tu imam ljubezen, tukaj sem doma. Pogled na Savo tako me gane, da oko zarosi in v hribe ujame, solza pravi srcu, da sem tukaj doma,« poje skupina Victory. Med starejšimi je tudi »Svobodno sonce« Slovenskega Band Aida ali Agropopovega »Samo milijon nas se živi«. Najde se tudi  »Za Slovenijo živim« (Nuša Derenda), »Tu je moj dom« (Faraoni) in »Vrni se, Slovenija« ter »Ne damo Slovenije, to naša dežela je« (Oto Pestner) …

Posebej prisotni so domoljubni »skrajno desničarski« in »izključevalni« elementi v narodnozabavni glasbi. »Požegnaj, Bog, Slovenijo!,« pojejo Slapovi. Lep »nacionalistični« valček je tudi Slovenija, v izvedbi Ansambla Lojzeta Slaka. Ansambel Nemir poje »Tri želje«, Alpski kvintet »Ljubim te Slovenija« … še mnogo je teh, ki slavijo slovenska dekleta, matere, delo, naravo …

Naj nam bo nerodno?
Bi pustili, da nekdo tepta slovenske kulturnike in njihova dela, ki opevajo ponos na domovino? Pa vas, če ste ponosni na Slovenijo? Kaj pa vam budi ponos na Slovenijo?
Čutite ponos do slovenstva? Radi izobesite slovensko zastavo? Če je še nimate, jo, po domoljubni ceni, lahko dobite v naši spletni trgovini: https://www.iskreni.net/trgovina/product/zastava-republike-slovenije/ 

21 KOMENTARJI

  1. ZELO LEP PRISPEVEK DOMOVINE.
    Mislim, da nam domoljubja – to je ljubezni do domovine ne more nihče iztrgati iz srca.

    Ti, ki to od nas zahtevajo, pač tega ne nosijo v srcu, mogoče je, da so oni, ali pa njihovi predniki svojo domovino zapustili in zaradi tega hočejo “brisati grenak spomin na nekoga”.

    Če ne živijo v svoji domovini, jih pomilujem, toda s tem še nimajo pravice, da bi DOMOVINO “mazali” in jo branili drugim. To pa je že zavist, ki spada v negativna čustva, katera ne prinašajo blagostanja.

    Lepo ste prikazali naše PESNIKE, PISATELJE in SKLADATELJE, ji so gojili in vspodbujali domoljubje tudi v svojih delih. Ta dela so večna in vsega spoštovanja vredna. Prav take ljudi bi rabili na naši NACIONALKI in tudi v VLADI.

    Ostanimo ponosni SLOVENCI in to pokažimo tudi z obešanjem zastav in z lepo slovensko PESMIJO. Slovenske ljudske in narodne gredo iz roda v rod in so vedno žive. Popevke iz današnje Evrovizije, pa so večkrat le “enodnevnice”.

    Zato pa – OHRANJAJMO, kar je naše, tako, kot so delali naši dedje. Nimamo zakaj sklanjati glave pred večjimi narodi.

  2. Glede na stanje duha v Sloveniji, na rezultate večine volitev, na delo in pamet večine izvoljenih predsednikov, premierov in ministrov ter na “ugled” edine komunistične enklave v EU, ki ga uživa Slovenija v svetu, je pravzaprav res nekoliko slaboumno biti ponosen, da si Slovenec. Še posebej bo ta pripomba veljala za Ljubljančane po jutrišnjih volitvah!

  3. Srbska verzija MPT je rekel, da če bi bili Draža in Kalabić živi in jih Tito ne bi pobil, bi Srbi ne ostali brez Kosova. Jaz mu verjamem. Zato bom obkrožila – LOGARJA.

  4. Ne smemo s ponosom reči, Slovenec sem, ker to ni všeč socialdemokratom in raznim drugim samozvanim levičarjem ter komunistom.

    Ker smo že pri tej smetani slovenske družbe, naj vas spomnim na zgodovino koncentracijskega taborišča Dachau.

    Mar veste, da je bilo koncentracijsko taborišče Dachau od začetka čisto spodobna ustanova?

    To koncentracijsko taborišče je bilo namreč sprva namenjeno prevzgoji socialdemokrtov, raznih levičarjev in komunistov.

    Šele veliko kasneje so v Dachau zapirali in tam pobijali tudi nedolžne ljudi.

  5. Nekaterim je očitno nevrednotno kulturno hlapčevanje v krvi in to do tistih, ki so najbolj domoljubni: Hrvati, Srbi, Rusi, Američani, Angleži…

    Namesto, da bi jim bili ti zgled svoje izvirne in spoštovane kulture.

    Ne zmorejo ljubezni do samega sebe, svojih bližnjih in lepe slovenske narave.

    Niso v sonaravnem ravnovesju, ampak ga rušijo.

  6. @urednistvo: HVALA! Dober prispevek, hvala ge.novinarki na Utripu, Vasev pa ni slovenski priimek. Teh “poturciniv “ je v Sloveniji malo, a so! So pa nevarni, ker nimajo Slovenije za svojo domovino! Drzimo skupaj, Slovenci in dobri, inteligentni, pametni, sposobni drzavljani, drzimo skupaj. Vasevci , presstitucija, sorosevci pac zivijo, pustimo jim njih bedno zivljenje, a pazimo na Slovenijo! Moja, nasa je! Domovina!

  7. Ozavestiti ob 6,18 in 6,21
    Popolnoma se z vami strinjam.

    Slosvet ob 6,54
    Res je potrebno držati skupaj, neoziraje se na druge, in ponosno pokazati, da nam je mar naša kultura in domovina.

  8. Ali hočemo biti v svetu Slovenci poznani kot izvirni kulturni ustvarjalci, ali pa kot blede kopije tujih izvirnih ustvarjalcev?!

    Bodimo ponosni izvirni kulturni in ustvarjalci, kar nam dviga zdravo samozavest in naš ugled v svetu!

  9. Pogrešam to, da se združimo vsi, ki imamo radi našo deželo Slovenijo. Pogrešam to, da se premalo znanih osebnosti (tudi glasbenikov iz narodnozabavne sfere) oglasi, kako lepo je biti Slovenec.

  10. Del Zdravljice je tudi tale kitica:

    Ljubezni sladke spone
    naj vežejo vas na naš rod,
    v njim sklépajte zakone,
    de nikdar več naprej od tod
    hčer sinov
    zarod nov
    ne bo pajdaš sovražnikov!

    Bog naj vse,
    kar nas je,
    živi tovarše združene!

    Tako da, ne bojte se, Prešerna so že cenzurirali in ga še cenzurirajo!

  11. Tu bom ponovno objavila komentar, ki sem ga že pred časom, in ga bom najbrž še večkrat. V premislek – pa ne zaradi osrednje teme komentarja, pač pa zaradi Kajuhove poezije – ali bi danes cenzurirali Kajuha…
    Kaj bi rekli, če bi danes bilo 5 milijonov (pravih) Slovencev?

    Splav je bil uzakonjen leta 1952 in od tedaj je bilo s splavom pobitih približno 1 milijon ljudi. Če bi preživeli VSI!, ne bi imeli množičnega uvoza z JUGA, ne bi poznali težav z delovno silo – in nadalje… Koliko še bolj uspešnih vrhunskih strokovnjakov, umetnikov in zavednih družin bi krasilo našo deželo?
    KOLIKO VNUKOV BI BILO OD LJUDI, KI SO BILI V MATERAH POMORJENI PRED VEČ KOT 60 LETI IN OPD TEDAJ DALJE…

    Milijon teh pobitih povsem nedolžnih ljudi bi danes gotovo pomenilo najmanj tolikšno slovensko populacijo.
    In nobenih težav ne bi imeli zaposlovanjem, saj bi bilo dovolj ljudi za vsa delovna mesta: od profesionalne elite pa vse do navadnih poklicev.
    O vsem tem govori že osnovni program Primčeve stranke GOD: ohranitev družin in slovenska nataliteta, kar vključuje tudi odločanje žensk za splav. Še nedavno je bil Boštjan M. Zupančič grdo popljuvan, ko je izpostavil primerjavo med detomorom in splavom iz pravniškega stališča. Detomor (rojenega) otroka je kaznivo dejanje. Zupančič se je ob tem retorično vprašal, ali ni torej kaznivo dejanje tudi splav, saj vemo, da je fetus živ že od spočetja (sicer se ne bi mogel razviti do poroda)… In še: mati, ki nosi otroka, je povsem drug osebek z drugim, sicer sorodnim, DNK, lahko tudi drugo krvno skupino itd… Njen OTROK ni del nje, del njenega telesa, kot je to njena roka, glava…
    Gre torej za avtogenocid – seveda bi k temu prišteli tudi med vojno pobite Slovence (številka je približno nekaj manj kot 100.000 in izseljence (o čemer nimam podatka – a morda kdo ve, koliko ljudi se je zaradi komunističnih preganjanj tedaj izselilo?) in ne nazadnje še po vojni pobite Slovence (katerih je po ocenah bilo največ 20.000), a daleč najbolj številna morija je ugonobila milijon ljudi (ki so nosili seveda neizmeren človeški potencial). Danes bi bili najstarejši med njimi dedki in babice… Koliko družin je to!? Koliko neizpolnjenih usod, koliko samskih, ker so jim bodoče partnerje – še nerojene – pobili starši, koliko enostarševskih družin, ker so se družine zaradi zločina razšle… koliko nepopravljive škode za narod?????
    V luči odločanja o splavu na Irskem, ki je bilo dobljeno v korist morilk lastnega zaroda, je to vprašanje aktualno vsak dan – seveda pa tudi jutri in v prihodnje.
    V luči delovne sile, intelektualnega potenciala, narodne zavesti in domovinske pripadnosti pa je to nepopravljiva izguba. Tisti pa, ki smo jih pomorili, so za naš narod za vedno izgubljeni in seveda tudi njihov potencial – tudi volilni glasovi…
    O tem molčimo in če kdo o tem spregovori, ga takoj napademo, češ, da širi sovražni govor. Kdor bi malo o tem premislil in pojav izpostavil, kot je to storil gospod nadškof na Brezju, Tadej Strehovec, Boštjan M. Zupančič, in drugi posamezniki – stranka GOD, vsi pravoverni kristijani (ne le »tisti, ki pri maši bere berilo«), ne nazadnje vsak domoljub, ki se te izgube zaveda, bi seveda sprevidel, da smo nad sabo – nad celotnim narodom – izvršili usodni pokol.
    Levica ne samo da propagira splav (umore), ampak podpira tudi neproduktivne homoseksualne družine, pozdravlja uvoz slehernega ne-slovenca in označuje kot sovražni govor vse, kar zagovarja človeške vrednote.
    Slovenska Cerkev se zaveda škode, ki jo sproža splav – ne le v demografskem smislu, ampak tudi na intimni, osebni ravni žensk, ki so to storile in družin, ki trpijo posledice teh umorov.
    Mediji in levosučna javnost, istospolni lobiji in tisti, ki kamnajo Tadeja Strehovca, udrihajo po tej Cerkvi, udrihajo po slovenski nataliteti, in ne navsezadnje – kamnajo ves narod. Seveda bo levičarska vlada še nadalje podpirala avtogenocid, in če bo dovolj dolgo na oblasti, bo nemara celo uzakonila evtanazijo (tu nam Bog pomagaj!). Nihče se ne sprašuje, če to resnično želimo…
    Kaj je tu sploh še mogoče dodati – razen preroških Kajuhovih besed? Se komu zdi, da niso aktualne? So, pa še kako so aktualne! Le z razločkom, da Kajuh tedaj ni mogel vedeti, da bodo prav partizanski komunisti in njihovo potomstvo – današnja levica – tisti, o katerih piše, da zatirajo slovenski narod.

    Samo milijon nas je,
    milijon umirajočih med mrliči,
    milijon, ki pijejo mu kri biriči,
    en sam milijon,
    ki ga trpljenje krotoviči
    in vendar ga nikdar ne uniči!
    Nikoli in nikdar!
    Zato, ker nismo trhle bilke,
    ki po toči ovene,
    ker mi nismo le številke,
    smo ljudje!
    Edino hlapci cvilijo ponižno, kakor psi
    in lajajo, da nas je malo,
    da bi v uporu vse pobralo …
    O, če bi ljudi ne bilo pri nas,
    ljudi, ki ne ubogajo na vsak ukaz,
    tedaj bi nas že kdaj odnesel plaz.
    Tako pa še živimo,
    čeprav nas je milijon samo,
    zdihnili bi,
    da ne trpimo z uporno, dvignjeno glavo!

    Samo milijon nas je…. vse drugo je kri, ki je tuja ali mešana… Kako bomo to popravili?

    Pa še to V PREMISLEK: ali gre pri tem komentarju za sovražni govor?

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime