S covidom še ni konec: Nov val, nova vlada ... novi rekordi okuženosti? Bodo le priporočila delovala?

Po dolgem poletju, ko smo na covid-19 že skoraj pozabili, prihaja jesen, s tem pa, po napovedih strokovnjakov, tudi nov val epidemije. Ta bo prvi, ki ga bo morala obvladovati nova slovenska vlada.

Čeprav ni pričakovati, da bi prihajajoči val bil v medicinskem smislu eden hujših, so številke za Slovenijo ob začetku slabe. Infektolog Federico V. Potočnik je na Twitterju opozoril, da smo najslabši v Evropi. Kateri so razlogi za to in kakšne ukrepe je pričakovati od vlade?

https://twitter.com/FVPotocnik/status/1568496731482124288

Slovenija na prvem mestu po okužbah

Janez Žibert z Zdravstvene fakultete v Ljubljani je že prejšnji teden opozoril na trend porasta primerov, kar gre pripisati vrnitvi učencev in dijakov v šolske klopi, ki bi se lahko še ojačal z začetkom akademskega leta, val pa bi dosegel vrh konec oktobra. V nedeljo je bila tedenska incidenca (tj. število novih primerov) okužbe 1.616, teden prej pa 1.269, torej skoraj za četrtino manj. Med okoliškimi državami v tej statistiki Slovenija prav posebej izstopa, saj je 8. septembra več kot dvakrat presegala drugo uvrščeno Nemčijo. Slika tudi ni le slabša v primerjavi z ostalimi državami, pač pa tudi z enakim obdobjem lani. Zamolčan je podatek, da je bila 13. septembra 2021 tedenska incidenca 845, torej skoraj pol manjša kot letos. Na srečo so primeri hospitalizacije na današnji dan za tretjino manjši kot lani (312 lani, 111 letos), podobno pa je pol manjša tedenska incidenca smrti (2 lani,1 letos). To bi lahko pripisali večji skupni odpornosti, ki se s časom krepi.


Zaradi tako velikega porasta novih primerov, ki nenazadnje lahko večjo hospitalizacijo in smrtnost v prihodnje povečajo, se je upravičeno vprašati, kaj bi lahko bil razlog za tako slab položaj, ki ga ni bilo več pričakovati. Izgovorov o neučinkoviti Janševi vladi ni več na voljo, zato je razlog potrebno najti drugje.

Prvo, kar bi lahko vplivalo na tako stanje, je še vedno nizka precepljenost. Polno cepljenih je še vedno zgolj 58% prebivalstva, bistveno manj kot zaželenih 70%, na katere so ciljali ob začetku cepljenja v prvih mesecih lanskega leta. Vendar pa je Peter Malovrh, ki že precej časa izvaja analize in projekcije gibanja epidemije, v ponedeljek na Twitterju z navedbo članka iz The New England Journal of Medicine opozoril, da ima cepljenje lahko celo negativen vpliv na statistiko novih okužb. Kratkoročno je učinek cepljenja sicer pozitiven, vendar pa bi bili za nadaljnjo učinkovitost prisiljeni prejeti "poživitev" na vsakih nekaj mesecev, saj imunost dokaj hitro upade.

To sicer ni enotno mnenje stroke, v raziskavi, opisani v članku, pa so sicer učinkovitost merili le pri otrocih. Vendar pa so zgovorni tudi podatki iz bližnjih držav. Čeprav je Slovenija na spodnji polovici lestvice najbolj precepljenih držav, sta bližnji slabše precepljeni Hrvaška in zlasti Slovaška (zgolj 51%) istočasno na samem dnu lestvice novih primerov okužb. Nasprotno pa tri najbolj precepljene države v okolici (Italija, Nemčija, Avstrija) po novih primerih sledijo Sloveniji na drugem, tretjem in četrtem mestu.

https://twitter.com/PeterMalovrh/status/1569263027123257349

Razlog, da se Malovrh na Twitterju sprašuje, ali bo danes število novih primerov že preseglo 3.000 (prejšnji ponedeljek 2.500), je torej vsaj primarno treba iskati drugod. Čeprav je bilo nasprotovanje ukrepom v zadnjih dveh letih prisotno v vseh, še zlasti pa v Zahodnih državah, je redkokje opredeljevanje proti in nespoštovanje predpisov bilo tako dosledno kot v Sloveniji. V tem je bilo čutiti velik odpor proti takratni desno-sredinski vladi. Obljube o liberalnejšem pristopu k reševanju zdravstvene krize so bile zato ene najglasnejših v času predvolilne kampanje, ko je Robert Golob govoril o švedskem modelu.

Nova vlada na preizkušnji

V skladu s predvolilnimi obljubami je novi minister za zdravje Danijel Bešič Loredan prejšnji teden zagotovil, da ponovnega zapiranja družbe ne bo. Tako so ukrepi, vsaj za zdaj, zgolj v obliki priporočil. Primer je priporočanje nošnje maske v zaprtih prostorih, javnem prevozu itd. z izjemo zdravstvenih ustanov, kjer pa je še vedno obvezna. To se sicer zdi bolj kot simbolično priznanje vlade, da je pandemija še vedno tu.

Glede na to, da je bila težava že s spoštovanjem predpisov, upravičeno ni pričakovati, da bi jih znaten del prebivalstva upošteval in tako vplival na spremembo. Tudi cepljeni lahko nenazadnje še vedno zbolijo in prenašajo bolezen.

Čeprav v nasprotju s splošno gonjo proti bojda totalitarnih ukrepih prejšnje vlade že v zadnjih dveh letih po strogosti ukrepov nismo odstopali od evropskega ter svetovnega povprečja, pa zdaj kvečjemu odstopamo v drugo smer. Ukrepi sicer nikjer niso več niti približno tako strogi kot med prejšnjimi valovi, a vendar v vsaki od bližnjih držav ohranjajo vsaj nekatere omejitve.

Na Dunaju in v Nemčiji je v javnem prevozu in nekaterih drugih prostorih še vedno obvezna FFP2 maska, tudi v višjih razredih osnovnih šolah, obvezna nošnja maske je poleg zdravstvenih ustanov na Hrvaškem obvezna tudi v prostorih storitvenih dejavnosti. Na Slovaškem, ki ima, kot je že omenjeno, najboljšo sliko v tem valu, pa je maska še vedno obvezna v vseh zaprtih prostorih z izjemo lastnega doma. Za nameček lahko dodamo, da je lanskega septembra ob izrazito manjši incidenci novih okužb veljal strog pogoj PCT.

Če bo liberalni pristop vlade uspešen, bomo torej lahko videli v naslednjih mesecih. Prva slika kaže slabo, vendar je zdravstveni minister zagotovil, da so pripravljeni tudi na najhujši scenarij in da tudi pomanjkanja postelj v bolnicah ne bo.