Ruski napad na Ukrajino razkril notranje sovražnike EU

Po štirih letih  Donalda Trumpa na čelu ZDA in po odhodu Angele Merkel s krmila nemške vlade se je na hodnikih evropskih inštitucij v Bruslju začelo govoriti o možnosti za odločnejšo in bolj samostojno zunanjo in obrambno politiko Evropske unije. A tisti, ki so še septembra lani sanjali o EU pod odločnim vodstvom Emmanuela Macrona, so sedaj modro tiho. Šest let po uvodni invaziji Ruske federacije na ozemlje Ukrajine in priključitve Krima je sedaj avtoritarna Rusija še enkrat, a sedaj bolj odprto, napadla samostojno in demokratično Ukrajino in priznala samostojnost donjecke in luganske oblasti ter tja napotila svojo vojsko.

In ravno v tej kritični situaciji je Evropa znova zatajila. Trditve o arhaičnih in nemočnih ZDA so se izkazale za neresnične, saj je ameriški predsednik le v nekaj tednih pokazal veliko bolj konkretno in iniciativno politiko do ruske agresije. Kljub temu te napake Evropske unije ne moremo pripisati evropskim inštitucijam, ampak nekaterim članicam in političnim gibanjem. Del te skupine lahko upravičeno označimo kot notranje sovražnike, ki odkrito postavljajo ruske interese pred evropske.

Scholz in Macron

Glavna voditelja evropskega vlaka, Olaf Scholz in Emmanuel Macron, sta ukrajinsko krizo najprej videla kot priložnost za prevlado enega nad drugim. Čeprav je obisk Macrona v Moskvi povzročil večji medijski odmev kot obisk Scholza, sta se na koncu oba vrnila v Pariz in Berlin kot poraženca.

Glavna voditelja evropskega vlaka, Olaf Scholz in Emmanuel Macron, sta ukrajinsko krizo najprej videla kot priložnost za prevlado enega nad drugim.

Čeprav sta oba z obiskom Moskve pridobila nekaj časa za Ukrajino, sta s tem tudi prikazala odprtost in dialog z Rusijo. To je nekaj, kar se je že večkrat izkazalo za neproduktivno, saj večina analitikov meni, da Putin spoštuje le odločnost in posredno diplomacijo. Najprej se je sicer Nemčija osramotila v očeh zahodne javnosti z blokado estonskega orožja na poti do Ukrajine, potem pa si je Scholz prav v zadnjih dneh občutno izboljšal pozicijo z napovedjo zamrznitve Severnega toka 2, ki bo sedaj ostal ne-operativen dalj časa, verjetno vsaj do konca dogajanj v Ukrajini.

Morda sta se v celotnem dogajanju še najbolje odrezali Poljska in Velika Britanija. Obe državi sta vstopili v zavezništvo z Ukrajino, ji poslali določeno količino pomembnega orožja in se izkazali bolj kritični in odločni do Putina kot druge evropske države. Potem so tudi druge države zahodnega sveta poslale vojaško pomoč Ukrajini, denimo baltske države in ZDA. A kljub temu se zdi, da Ukrajina sedaj poleg vojaške potrebuje tudi finančno-ekonomsko pomoč in konkretno gospodarsko zavezništvo z EU.

Gospodarstvo in energija

V nasprotju z Ukrajino ima EU zaradi trenutne situacije zaenkrat malo gospodarske oz. ekonomske škode. Tudi če bo EU zaostrila svoje sveže sprejete sankcije za Rusko federacijo, bi te le malo škodovale evropskemu trgu, čeprav bi nekatere članice imele več škode kot druge, denimo Bolgarija ali Estonija, ki sta bolj navezani na ruski trg.

https://twitter.com/ZerjavicDelo/status/1496053612883103744?s=20&t=uuhPjrxknxo-gohltfHlwQ

A tudi če bodo evropske sankcije oslabile Rusijo, njeno gospodarstvo verjetno ne bo toliko trpelo kot po sankcijah, sprejetih leta 2014, saj je od takrat rusko gospodarstvo postalo bolj odvisno od notranjega trga in trgovanja z azijskimi državami, še posebej s Kitajsko.

Za Evropo bo verjetno prišel najhujši udarec na področju energetike. Velik del Evrope, še posebej vzhodne, je še vedno močno odvisen od ruskega plina. Čeprav te države (med njimi je tudi Slovenija) že od leta 2014 razmišljajo o tem, kako bi razširile svoje energetske vire, pa se je njihova odvisnost od ruskega plina v EU v zadnjih letih samo še povečala. Zato bodo šele sedaj občutile prave posledice evropske energetske odvisnosti od Rusije. Tokrat, kot je pokazala zamrznitev Severnega toka 2, se je tudi Nemčija odločila za konkretne spremembe, kar je potrdila tudi nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock.

https://twitter.com/AuswaertigesAmt/status/1496478320350933007?s=20&t=Lr2zCrEIq0toGp6trOda7w

Na srečo se ruski napad na Ukrajino dogaja v času, ko se bliža konec zime, zato bo Evropa lažje preživela dvignjene cene zmanjšanih količin ruskega plina. Morda se v tem zapletu skriva priložnost za EU za resnejši premislek o tem, kako bo razširila svoje energetske vire in rešila energetske težave svojih članic in njihovih prebivalcev, ki v zadnjih mesecih prejemajo visoke položnice za plin in elektriko. V tem smislu bi se sedaj EU morala odločiti od kod bo namesto iz Rusije uvažala plin, in povečati svoje investicije v zeleno, kakor tudi v jedrsko energijo.

Ruska peta kolona v Evropi

Čeprav lahko del evropskih napak prištejemo napačnim ali zgrešenim odločitvam Nemčije in Francije, je treba spomniti tudi na to, da se je v zadnjih tednih prikazal val rusofilskih aktivistov v evropski javnosti in politiki. Dober prikaz razmerja je bilo glasovanje o sankcijah EU za Rusko federacijo v Evropskem parlamentu, kjer sta tako skrajna desnica kot skrajna levica glasovali proti sankcijam, kar je v interesu Rusije, ne pa Ukrajine in Evrope.

Na srečo večina zaveznikov Putina sedi v opozicijskih klopeh evropskega parlamenta, čeprav so ponekod tudi na oblasti. Tukaj se zdi, da je najbolj kontroverzno vlogo odigral madžarski premier Viktor Orban, ki je najprej obiskal Moskvo, kjer se je dogovoril za nove dobave ruskega plina, potem pa napovedal blokado dela sankcij EU proti Rusiji, kar je nato zanikal, si premislil in podprl sprejetje novih sankcij EU.

V tej burni zimi bi se evropska politika lahko učila od mladinskih organizacij glavnih nemških političnih strank, ki so v hitri reakciji nad Putinovim govorom organizirale skupni protest v solidarnost z Ukrajino. V tem ključnem trenutku so konservativci, liberalci, zeleni in socialdemokrati stopili skupaj in pokazali enotno evropsko fronto.

https://twitter.com/TKuban96/status/1496122266748395530?s=20&t=uuhPjrxknxo-gohltfHlwQ

https://twitter.com/gruene_jugend/status/1496122709771751433?s=20&t=eVAGV76hOV7bwd6NO8h0Fw