Romarji sredi meseca v kraje Antona Mahniča – nevihte s Krasa

Vernice in verniki bodo v nedeljo, 14. septembra, ob 175. obletnici rojstva škofa Antona Mahniča odpotovali na romanje na otok Krk, kjer je znameniti škof deloval dobršen del svojega življenja. Romarje bo spremljal župnik Simon Kvaternik, ki deluje v župniji Ljubljana - Moste, je sporočil Vili Kovačič.

Neomajno zvest katolištvu

Na Krku bodo v spomin na škofa, teologa, pesnika, pisatelja in urednika pripravili sveto mašo. Mahnič je bil rojen leta 1850 v Kobdilju pri Štanjelu na Krasu, umrl pa 14. decembra 1920 v Zagrebu. Bil je ključna osebnost v slovenskem in hrvaškem katoliškem gibanju, znan po svoji neomajni zvestobi katoliškim načelom in kritiki liberalnih ter sekularnih vplivov v kulturi in družbi.

Mahnič se je rodil v kmečki družini. Po osnovni šoli v Štanjelu je leta 1863 vstopil v goriško semenišče, kjer je končal gimnazijo in bogoslovje. Leta 1874 je bil posvečen v duhovnika, leta 1881 pa je doktoriral iz teologije. Od 1875 do 1895 je deloval kot vzgojitelj in ravnatelj v goriškem deškem semenišču, leta 1896 pa je postal škof na Krku, kjer je deloval do smrti, lahko beremo v Slovenskem biografskem leksikonu.

Kritiziral tudi Prešerna in Gregorčiča

Že kot mlad je Mahnič pisal poezijo in prozo, zaslovel pa je predvsem kot kritik. V reviji Folium Periodicum (1884–1889) je v latinščini objavljal vzgojna pisma, v katerih je kritiziral sodobne literarne tokove, tudi pesimizem Josipa Stritarja. Burne polemike so vzbudili njegovi članki, objavljeni v Slovencu, saj je v njih razvil zamisel katoliške estetike, temelječe na trojici resnično, dobro in lepo.

Skoparil ni niti s kritiko literatov Franceta Prešerna, Simona Gregorčiča, Josipa Jurčiča in Ivana Tavčarja, saj da njihova dela vsebujejo elemente realizma, naturalizma ali pesimizma, ki niso skladni s krščanskimi vrednotami. Da bi jih obudil sam, je leta 1888 začel izdajati revijo Rimski katolik, s katero je obenem želel uveljaviti katoliška načela in spodbuditi ločitev duhov med katoliškim in liberalnim taborom. Revija je bila vplivna, a je sprožala tudi ostre polemike v liberalnih šolskih oblasteh, ki so dijakom prepovedale njeno branje.

Nevihta s Krasa v postopku beatifikacije

Kot škof na Krku se je Mahnič zavzemal predvsem za hrvaški narod. Podpiral je glagoljaško bogoslužje in ustanovil Staroslovansko akademijo. Ustanovil je tudi hrvaško katoliško gibanje in revijo Hrvatska straža, ki je imela na prebivalstvo podoben vpliv kot Rimski katolik na Slovenskem. Zaradi nasprotovanja italijanski okupaciji po prvi svetovni vojni je bil leta 1919 konfiniran v Italijo, od koder se je vrnil bolan in leta 1920 umrl v Zagrebu.

Zaradi njegove nepopustljive drže so Mahniču pravili tudi »nevihta s Krasa«. Njegova kritika slovenske književnosti, predvsem Gregorčiča in Prešerna, je povzročila razkol med staroslovenci in mladoslovenci. Njegovo delo je spodbudilo organizacijo slovenskega katoliškega gibanja, vključno s prvim katoliškim shodom leta 1892 in ustanovitvijo Leonove družbe štiri leta pozneje.

Na Krku se je leta 2013 začel tudi postopek za njegovo beatifikacijo.