Robert Golob meni, da je državni GEN-I s koncem njegovega mandata obsojen na propad

Zajem slike novinarska konferenca 24ur.com, svetloba dodana

Odločitev nadzornega sveta državnega energetskega podjetja GEN-I, da po izteku tretjega mandata Roberta Goloba in njegove uprave osveži vodstveni menedžment v podjetju, je sprožila veliko vojno v slovenski energetiki, v kateri se za obrambo položajev uporabljajo vsa razpoložljiva sredstva.

Novinarje je danes sklical tudi odhajajoči predsednik uprave GEN-I Robert Golob, ki še vedno upa oziroma po njegovih besedah od družbenikov “zahteva” dogovor, ki bi mu prinesel še en mandat na čelu družbe. Kot pravi, je namreč on tisti, ki “uresničuje poslanstvo v korist Slovenije”, in si, čeprav ni lastnik, “uzurpira to, da bolje od politike ve, kaj je dobro za Slovenijo”

Na Golobovi strani so rezultati podjetja ter vsaj deklarirana podpora zaposlenih, na strani nadzornega sveta, ki predstavlja lastnika, pa indici in sumi, da je v ozadju poskus netransparentne privatizacije državnega podjetja skozi “zadnja vrata”. Ter dejstvo, da po petnajstih letih na čelu Golob podjetje podzavestno personificira oziroma pri tem izkazuje skoraj mesijanski kompleks, pišemo v komentarju uredništva. 

Dogajanje v energetiki, ki skozi medijsko poročanje o političnem posegu na to področje vstopa vse bolj v ospredje, je vroče od trenutka, ko so nadzorniki Elektra Ljubljana zamenjali dolgoletnega direktorja Ribiča, nadaljevalo pa se je z neimenovanjem dolgoletnega direktorja Gen-I, Roberta Goloba.

Slednji je po dogodkih tega tedna danes stopil pred medije in za celotno situacijo obtožil koalicijo ter posredno ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca.

Ko je nadzorni svet Elektra Ljubljana v petek razrešil direktorja Andreja Ribiča, sicer tesnega Golobovega zaveznika, je v slovenskem medijskem prostoru završalo. Andrej Ribič je naslednji dan stopil pred medije in mimo nadzornikov pokazal na Vrtovca. Takoj se je v slovenskih medijih vzpostavil vtis, da so menjave na vrhu energetskih družb političnega in ne strokovnega značaja.

Zgodba se je nadaljevala v torek popoldne, ko skupščina družbe Gen-I ni glasovala o vnovičnem imenovanju Roberta Goloba za predsednika uprave družbe. Nadzorni svet Gen Energije namreč v ponedeljek ni dal soglasja za njegovo ponovno imenovanje. Trgovec z električno energijo Gen-I je namreč v polovični lasti Gena Energije, preostala polovica družbe pa je v rokah družbe Gen-EL. O imenovanju poslovodstva Gen-I odloča skupščina Gen-I, in sicer s soglasjem obeh družbenikov.

Podjetje Gen Energija je takoj za tem podalo predlog dveh novih kandidatov za člana uprave Gen-I, in sicer Davorja Dimiča v vlogi predsednika uprave in Jureta Sokliča v vlogi člana uprave.

Ob pat položaju med družbenicama Gen-I, ki najverjetneje v tednu dni in v naelektrenem ozračju ne bosta našli soglasja za imenovanje nove uprave Gen-I, obstaja realna možnost, da bo začasno upravo imenovalo sodišče. S tem pa naj bi trenutna odhajajoča uprava Roberta Goloba še imela možnosti, da se obdrži na položaju.

Kaj je v ozadju

Leta 2016 je Petrol svoj polovični delež v GEN-I prodal novoustanovljenemu podjetju GEN-EL, katerega družbeniki so GEN-I sam s polovičnim deležem, drugo polovico pa si delita Elektro Ljubljana (80-odstotno v lasti države) in Gen Energija, (v 100-odstotni lasti države, ki je že drugi deležnik GEN-I s polovičnim deležem).

Kot so že leta 2018 pisale Finance, je Golob za delnice GEN-I v GEN-EL iskal “dvoletno parkirišče” – “začasno hrambo delnic ali deleža pri nepovezani osebi, pri takih dogovorih je običajno že vnaprej dogovorjeno tudi, do kdaj bo taka hramba trajala,” so to razložili pri Financah.

Izbrana sta bila SOP in Gorenjska banka, po poteku teh pogodb pa je, kot dodajajo Finance, Golob nadzornikom predlagal novo začasno parkirišče, a soglasja za to pri nadzornikih ni dobil.

Zato naj bi Golob začel izvajati tako imenovani Projekt Grom, ki v bistvu pomeni prodajo, skupaj z Elektro Ljubljana, večinskega (75 %) deleža GEN-EL, kar je konec oktobra razkril Planet TV. A predkupno pravico deleža Elektro Ljubljana ima drugi lastnik GEN-I-ja, in sicer Gen Energija, kjer pa ob Planetovih poizvedovanjih o Golobovi potezi niso vedeli ničesar.

“Prvič slišim od vas. Ne more, ne more prodati 75 odstotkov, zato ker imamo predkupno pravico. Mi imamo tam že 25-odstotni delež in imamo predkupno pravico na delež, ki ga ima Elektro Ljubljana. Zato se to ne more zgoditi,” je takrat za Planet komentiral generalni direktor Gen Energije Martin Novšak.

Robert Golob: Moj boj je proti materialnem oškodovanju GEN-I in Slovenije

Tovrsten poskus privatizacije dela državnega energetskega podjetja je Robert Golob na današnji novinarski konferenci utemeljeval z mnenjem, da brez javno-zasebnega partnerstva GEN-I ne more biti uspešen v tujini, kjer ima podjetje številne posle. Hkrati pa je posredno priznal, da mu delež zasebnega kapitala omogoča stabilnost upravljanja podjetja v smislu, da je zavarovan pred posegi politike. Povedano drugače, da se zmanjša možnost države kot lastnika, da menedžment zamenja.

“Ne bomo dovolili, da nam katera politika uničiti prihodnosti naših otrok,” je to na dramatičen način na dolgi novinarski konferenci, kjer smo izvedeli vse in še več o uspehih sedanjega vodstva družbe ter Golobovem iskrenem prizadevanju, da dela zgolj v dobro Slovencev, karikiral Golob.

Svoje prizadevanje za pridobitev še enega mandata na čelu GEN-I je označil za “boj, ker nekdo želi materialno oškodovati GEN-I in celo Slovenijo ter pri tem zaslužiti,” pri čemer je imel v mislih politiko – tokrat desno, dobrega mnenja pa nima niti o levi.

Na novinarski konferenci so vodstvu v bran stopili predstavniki sveta delavcev, češ da dajejo podporo in zaupanje poslovodstvu, da se z njegovo menjavo v negotovost postavlja obstoj GEN-I, kot ga poznamo danes, saj da mnogi poslovni partnerji “v Golobu vidijo blagovno znamko tega podjetja in navdih za čistejšo prihodnost”.

V bran “prijatelju Robertu” je na konferenci nastopil nekdanji Janšev prvi vojak, brigadir Tone Krkovič, ki so ga v GEN-I za “pridobivanje novih poslovnih priložnosti” zaposlili pred kakšnim letom. Med drugim je dejal, da mu je pred časom Golobovo menjavo po telefonu napovedal Rok Snežič ter ga na to temo povabil na kosilo s sekretarjem SDS-a Borutom Dolancem.

Po nastopih izbranih govorcev je Robert Golob izrazil vero, da bo v tednu dni “SDH srečala pamet” in da bodo družbeniki uskladili upravo ter jo imenovali z njegovim mandatom.

Golob: Ne sprejemam tega, da je država last politike, sam vem bolje, kaj je dobro za ljudi

Nekatera novinarska vprašanja so ponudila iztočnico za zanimivo razpravo o tem, od kod naj bi Robertu Golobu kot zgolj predsedniku uprave firme v državnem lastništvu izvirala pristojnost, da od predstavnikov lastnikov dobesedno zahteva takšne stvari, kot je njegov obstoj na položaju.

“Predstavniki lastnikov imajo verjetno pravico, da se odločijo, kdo bo podjetje vodil – to podjetje je v resnici državno,” se je na Goloba z vprašanjem denimo obrnil novinar Financ.

“Ne sprejemam tega, da je država last politike,” je odgovoril Golob ter dodal, da sam bolje od nje ve, kaj je dobro za podjetje in za Slovenijo, slovenske ljudi.

Na še nekaj podobnih vprašanj novinarke medija N1, češ mar ni menedžment podjetja stvar lastnikov in ali se mu ne zdi, da državno podjetje, ki ga sicer res vodi že dolgo časa in ima lepe poslovne uspehe, preveč personalizira, je Golob odgovoril:

»Ne borim se zase, ampak za 500 predanih zaposlenih, ki ne bodo dopustili, da jih politike, ne leva ne desna, uničijo. Tudi če bi se hotel sedaj umakniti, se ne mislim. Zaradi njih.« Ter dodal: »Zato zahtevam dogovor med družbeniki Gen-I!«

Na špekulacije, ali se bo, če mu “plan A” – obstati na čelu GEN-I – spodleti, podal v politiko, Golob ni hotel neposredno odgovoriti, češ da bo v tem primeru o svojih bodočih opcijah razmišljal na daljšem dopustu.

Morda je ravno pridih mesijanskega kompleksa tisti, ki kaže, da je čas za Golobovo slovo
Ni dvoma, da je Robert Golob v rezultatskem smislu uspešen menedžer, zato mu marsikdo tudi ne oporeka obvoza tako imenovanega Lahovnikovega zakona, ki omejuje plače menedžmenta v državnih podjetjih – polovica njegovih skoraj polmilijonskih bruto letnih prihodkov namreč prihaja iz nagrad za uspešnost.

Na novinarski konferenci, pa tudi kdaj prej, ko se je še pečal s politiko, Golob vedno znova dokazuje tudi, da je sposoben retorik, takšen, ki zna biti všečen ljudem, s čimer spominja na svojega nekdanjega strankarskega predsednika Zorana Jankovića.

A poznavalci pravijo, da je precej bolj bister od ljubljanskega šerifa, zato so nadzorniki nad njegovimi zakulisnimi manevri, ki gredo v smer prodaje državnih deležev uspešnega energetskega podjetja zasebnikom po Golobovi izbiri mimo volje ali vedenja lastnika, upravičeno zaskrbljeni.

Kot nekdanji kader iz krogov LDS-a in kasnejših derivatov (PS in SAB) bo težko prepričljivo ovrgel, da mu do visokih funkcij v državni energetiki ni pomagal “pravi” politični pedigre. Lahko mu pa verjamemo, da se je medtem v “svojem” podjetju (za takšnega, svojega, GEN-I očitno ima) toliko utrdil, da samozavestno verjame, da je s svojimi cilji in prizadevanji v dobro Slovenije nad politiko in njenimi motivi, ki so ga “globoko razočarali”.

Ravno zaradi pridiha mesijanskega kompleksa, ki veje iz njegovih javnih nastopov, je morda vendarle dobro, če bi službo po petnajstih letih zamenjal. Čeprav morda sam in dobršen del njegovih sodelavcev meni drugače, zagotovo ni edini, ki v državni energetiki lahko ustvarja dobre rezultate.

Obenem pa glede na vse ni dvoma, da bo “v dobro Slovenije in vseh tukajšnjih ljudi” svoje talente lahko unovčil kjerkoli drugje. Po možnosti v lastnem, zasebnem podjetju, kjer se bo o ohranjanju svojega položaja z lastniki lahko prerekal le pred ogledalom.

29 komentarjev

  1. Uredništvo, prosim če popravite naslov. Namreč g. Goloba niso zamenjali ampak mu niso podaljšali mandata. To je pomembna razlika. V primeru menjave med mandatom je to običajno zaradi krivdnih in nekrivdnih razlogov kar vpliva tudi na odpravnino. V primeru ne-podaljšanja pa je to enako, kot v primeru delovnega razmerja za določen čas. Podjetje ti podaljša ali pa ne. Odvisno, če je zainteresirano. Razlogov pa podjetju ali lastnikom ni potrebno navajati.

    • Pravilno, potrjuje se izrek da”vrag tiči v podrobnostih”. Včasih že samo napačna uporaba enega samega, vendar v tem primeru ključnega, izraza spremeni sporočilo. Spominjam se tudi, da se je o Ribiču že pred prejšnjimi vladami poročalo, da so ga hoteli zamenjati. Prav on pa je imel velik vpliv na položaj Goloba.

  2. Vizjak in Janša očitno merita moči. Če Janša v par dneh ne brcne iz stranke sekraterja SDS-a Boruta Dolanca, potem je Janša zgodovina. Stranko mu bo prevzela TEŠ6 SDS/SD mafijska naveza. Vložki so veliki, gre za gradnjo drugega bloka nuklearke, kjer se bo opralo 200-300M EUR v privat žepe.

  3. Še en “Napoleon”, ki je sveto prepričan: “Država (beri: Gen-i) sem jaz!”
    Pred kratkim se je že oglasil v njegovo medijsko obrambo dr. Peter Novak.
    Iz zgodovine pa vemo, da se take in podobne zgodbe samodržcev in samoljubcev praviloma zaključijo tragično za tistega, ki se razglaša za nenadomestljivega.
    A hujše je, da se pogosto končajo tragično oz. z občutnimi negativnimi posledicami tudi za množice “njegovih” podrejenih, zaposlenih, odvisnih in lahko celo za popolnoma ne-vpletene, poslovno, politično in interesno povsem “tretje osebe”.

  4. Ales dober prispevek k razkrivanju ozadij političnih preigravanj.
    Golob pa neverjetno kot inteligenten in sposoben človek ne more (oz.sedaj ko mu to ne ustreza noče) razumeti, kako deluje sitem upravljanja državne lastnine. Državna lastnina namreč ni ne last ljudstva, ne države, ne zaposlenih v državnem podjetju, ne uprave, temveč last vsakokratne politične koalicije na oblasti. Ta sistem ga je na to mesto postavil in ta isti sitem samo z drugimi igralci ga je zamenjal.
    Zakaj pa ni kot velik igralec nikoli predlagal spremembe tega sistema, oz. ga je zgolj hotel izigrati s prikrito privatizacijo in to ne s svojim ampak s tujim denarjem.

    • Peter, meni osebno se zdi škandalozno, da Golob razume Gen-I, ki je državna firma, kot svoj privatni fevd. Po drugi strani spet vidim težavo v tem, da Gen-I kot tudi ostale energetske firme niso jasno lastniško diverzificirane. Spet tu ponavljam da recimo ni nobenih deležev energetike na LJSE in državljani nimamo vpogleda v poslovanje niti nismo soudeleženi pri lastniški participaciji tega dela državne lastnine. Lastniška struktura 25% država, 25% občine, 25% t.i. float na LJSE in 25% KAD/SOD ali ostale državne firme, bi bila mnogo bolj pregledna. Mislim, da zgodba okoli Gen-I in Goloba kaže na to, da so si prenekateri centralnodržavno upravljanje z državnimi firmami zamislili kot svoj privatni business in to je slabo za njih same (sindrom grandioznosti, lastne velepomembnosti), državo (suboptimalni rezultati, kar se sicer v primeru Gen-I ne kaže – še) ter državljane (nejasno in nepregledno upravljanje, zakulisni “mutni” posli).

    • ANITA – “Vaši” očitno delajo za gratis, da o “pridnih” fantih, ki mastno služijo s nezanesljivimi hitrimi testi, ki so prav tako posledica vsak dan večjega števila okužb, sploh ne govorim….
      Trenuten cunami v energetiki je odlična priložnost, da se utiša afera “davki”.

    • Golobu niso podelili 4. mandata. Niso ga zamenjali. Kaj ni jasno.
      Glede obljub je on seveda lahko obljubljal, da se pri njih energija ne bo dražila. Razlog je v NEK, kjer imajo stabilne cene goriva. Nafta, plin in ostalo je šlo pa gor.
      Drugače pa ta gospod ni tako uspešen, kot se prikazuje. Podjetje je imelo pri nekaj več kot 2 MRD EUR prometa samo 15 MIO EUR dobička. Samo za primerjavo. Naše privat podjetje ima ob cca. 0,35 MRD EUR prometa cca. 50 MIO EUR dobička.
      Dobro si je tudi prebrati današnji članek Bojana Požarja, kjer je prikazano še več podrobnosti njegovega poslovanja in obnašanja. Takšnega človeka bi sam takoj odstavil kot direktorja. Se ima za boga. Kot da je samo on sposoben voditi podjetje in da bo po njegovem odhodu propadlo. Pri nas smo v 6 letih menjali 3 direktorej in firma še vedno deluje odlično.

    • Navigator, točno tako.
      Mastodonti kot so Elektro in Petrol, ne bodo dovolili, da Gen-i – beri g. Golob – razlaga, da elektrike ne bo podražil, ker, pazite, ni potrebe!
      Tako kot pravi Navigator, cene bi energetski lobiji pognali v nebo in posledično so korita za Živalsko farmo spet polna.
      To je razlog, da Golobu niso podaljšali mandata in nič drugeega.

      Vlada pa takoj hop – ranljive skupine – upokojencem stisne denar, seveda do varne višine minimalne plače, tako da lahko vsi počasi vriskajo ob uravnilovki.
      Smešno pa je, da podražitev še sploh ni.Podražitve bodo tudi pri Gen-i takoj, ko nastavijo takšnega direktorja, ki bo pihal tako, kot energetski lobi želi.
      Dajte no, nelojalna konkurenca in da cene ne gredo v nebo, kje pa ste to videli! Umakniti take, ki ne igrajo po pravih notah! Potem pa se bodo čudili… ko tudi Gen-i (upam seveda, da se motim) ne bo dosegal več takih uspehov, kot do sedaj.

  5. Cirkusa okrog nepotrditve mandata direktorja GEN-I ne razumem. Podjetje GEN-I je navaden trgovec energije, ki jo kupi na svetovnem trgu. Kakšno znanje je za to potrebno, politične zveze zagotovo. Poslovanje podjetja je preprosto, komercialisti, ki kupujejo energijo, vhodni računi, kampanje za prodajo elektrike in izhodni računi. To je to. Nikakršnega razvoja razen povezav s politiko, ker je proizvodna in distribucijska infrastruktura v lasti držav. Vse kar dela Golob je politika in samo politika, tista najbolj nevarna, podtalna, skrita.
    Še o sposobnostih Goloba. Bil je predsednik skupščine EZTS/GECT Gorica/Nova Gorica, bil je predsednik SIPS(Slovenski italijanskega poslovnega sveta), bil je direktor IBESa. Zadnji dve strukturi sta propadali zaradi njegove nesposobnosti, prva pa je v času njegovega predsednikovanja životarila.

  6. Rokc res je hotel sem le povedati da Golob ni izjema tako mislijo in to sistemsko utemeljeno, ker tako pri nas državna lastnina deluje, da je državno last politikov in od njih nastavljenih kadrov. Za razvoj svobodnega podjetništva je treba najprej de monopolizirati trg, saj državna lastnina obenem pomeni monopol, ki omejuje konkurenco in svobodno podjetniško pobudo.
    In to na vseh področjih kjer delujejo državna podjetja, energetika je samo eno od najbolj donosnih monopolov.
    Sem velik zagovornik enakih tržnih pogojev tako ta državna, javna, zasebna in zadružna oz. kolektivna pa tudi delavska lastništva. Trg bi kmalu pokazal katere oblike lastnine so najbolj učinkovite, država pa se sme vmešavati v gospodarstvo samo s tem, da zagotavlja svobodno konkurenco in omejuje monopole.
    Tu bi rad poudaril kako Švicarji razumejo javno oz, državno ,kantonalno in ali občinsko lastnino.
    Za kantonalne banke Švicarske banke velja poseben zakon, ki jih obravnava kot javno storitev, kar v bistvu plačevanje položnic tudi je, njena naloga je tudi da vnaprej zazna sumljive transakcije in onemogoči finančne malverzacije. nekoč pod socializmom smo imeli v ta namen SDK. Za izpolnitev pogoja statusa kantonalne banke pa mora biti banka najmanj v 35% javnem lastništvu kantona in občin, ne sme pa javno imeti več kot 45%.
    Ker je vzdrževanje takega razmerja težavno občine in kantoni namreč v svojih proračunih od 0,5 do 1% proračuna namenijo za finančno stabilnost, kar pomeni, da raste njihov kapitalski delež. Švica je tudi za to našla dobro rešitev , vložek podjetij in fizičnih oseb v kapital kantonalne v banke se šteje kot davčna olajšava.
    Ali si lahko predstavljate , da bi v Sloveniji območje s 30.000 prebivalci, primer kanton Uri imelo svojo lastno banko s 2 mrd. bilančne vsote.
    Finančna pismenost in mentaliteta Slovencev in Švicarjev sta si 200 let narazen.
    In to je eden ključnih razlogov zakaj brez spremembe šolskega sistema, mentalitete, ki jo bi prinesla decentralizacije in debirokratizacije Slovenije ne more postati Švica.

  7. Rokc res je hotel sem le povedati, da Golob ni izjema tako mislijo in to sistemsko utemeljeno tudi ostali politiki in politično nastavljeni kadri, ker tako pri nas državna lastnina deluje, da je državno last politikov in od njih nastavljenih kadrov. Za razvoj svobodnega podjetništva je treba najprej de monopolizirati trg, saj državna lastnina obenem pomeni monopol, ki omejuje konkurenco in svobodno podjetniško pobudo.
    In to na vseh področjih kjer delujejo državna podjetja, energetika je samo eno od najbolj donosnih monopolov.
    Sem velik zagovornik enakih tržnih pogojev tako ta državna, javna, zasebna in zadružna oz. kolektivna pa tudi delavska lastništva. Trg bi kmalu pokazal katere oblike lastnine so najbolj učinkovite, država pa se sme vmešavati v gospodarstvo samo s tem, da zagotavlja svobodno konkurenco in omejuje monopole.
    Tu bi rad poudaril kako Švicarji razumejo javno oz, državno ,kantonalno in ali občinsko lastnino.
    Za kantonalne banke Švicarske banke velja poseben zakon, ki jih obravnava kot javno storitev, kar v bistvu plačevanje položnic tudi je, njena naloga je tudi da vnaprej zazna sumljive transakcije in onemogoči finančne malverzacije. nekoč pod socializmom smo imeli v ta namen SDK. Za izpolnitev pogoja statusa kantonalne banke pa mora biti banka najmanj v 35% javnem lastništvu kantona in občin, ne sme pa javno imeti več kot 45%.
    Ker je vzdrževanje takega razmerja težavno občine in kantoni namreč v svojih proračunih od 0,5 do 1% proračuna namenijo za finančno stabilnost, kar pomeni, da raste njihov kapitalski delež. Švica je tudi za to našla dobro rešitev , vložek podjetij in fizičnih oseb v kapital kantonalne v banke se šteje kot davčna olajšava.
    Ali si lahko predstavljate , da bi v Sloveniji območje s 30.000 prebivalci, primer kanton Uri imelo svojo lastno banko s 2 mrd. bilančne vsote.
    Finančna pismenost in mentaliteta Slovencev in Švicarjev sta si 200 let narazen.
    In to je eden ključnih razlogov zakaj brez spremembe šolskega sistema, mentalitete, ki jo bi prinesla decentralizacije in debirokratizacije Slovenije ne more postati Švica.

    • Popravek.
      Ogledala sem si oddajo ENA NA ENA, s g. Slakom in g. Golobom. Njegov nastop me je prepričal v drugo smer, kot smo do sedaj slišali javna mnenja ob tem, ko ni dobil potrjenega mandata.

      Kot laik sem ocenila, da je s svojo vizionarsko držo moteči element vsem tistim, ki že leta in leta zasedajo razne pozicije, pa nobenega večjega efekta.

      Pozorna sem bila na njegovo zagotovilo, da Gen-i, pri katerem sem tudi sama, ne bo podražil električne energije, kljub temu, da Elektro in Petrol – le-to napovedujeta. Nakazal je dolgoročne rešitve in kapo dol, prepričal me je.

      Če gre komu v nos njegova visoka plača, saj je res visoka za naše razmere, ne morem oporekati. 6.000 € je fiksni del, kar ni to nič takega, saj je na STA dobival odstopljeni direktor podoben znesek na mesec, kljub temu, da je morala država vseskozi sodelovati s financami. Variabilni del do njegovih 18.000 € na mesec pa je vezan – tako sem razumela – na rezultate. In če so ti dobri, zakaj pa ne.

      Prav tako je na področju energetike strokovnjak, saj je očitno timski igralec, kar je pri nas redkost. Nihče se ne obregne ob plačo direktorja v Krki, saj zagotovo ni nizka. Čeprav so tam vsi delavci zelo dobro plačani. To bi morala biti naša vizija, samooskrbnost z električno energijo, saj smo vendar na sončni strani Alp in zadovoljni ter dobro plačani delavci.

      Realni sektor, kar Gen-i tudi je, je nekaj drugega, kot filozofske razprave v DZ o prav vsem, kljub temu, da je splošna izobrazba marsikaterega poslanca izrazito skromna, kar se tudi pri razpravah vidi. Žal.

      Golobov nastop mi je bil všeč, ker ni ničesar skrival, povedal točno tako, kot stvari stojijo. Kapo dol! Raje bodimo na g. Goloba ponosni, kot da ga kritiziramo.

      Sicer pa – KDOR JE BREZ GREHA, NAJ PRVI VRŽE KAMEN!

Komentiraj