Robert Golob meni, da je državni GEN-I s koncem njegovega mandata obsojen na propad

Uredništvo

Zajem slike novinarska konferenca 24ur.com, svetloba dodana
Odločitev nadzornega sveta državnega energetskega podjetja GEN-I, da po izteku tretjega mandata Roberta Goloba in njegove uprave osveži vodstveni menedžment v podjetju, je sprožila veliko vojno v slovenski energetiki, v kateri se za obrambo položajev uporabljajo vsa razpoložljiva sredstva.

Novinarje je danes sklical tudi odhajajoči predsednik uprave GEN-I Robert Golob, ki še vedno upa oziroma po njegovih besedah od družbenikov "zahteva" dogovor, ki bi mu prinesel še en mandat na čelu družbe. Kot pravi, je namreč on tisti, ki "uresničuje poslanstvo v korist Slovenije", in si, čeprav ni lastnik, "uzurpira to, da bolje od politike ve, kaj je dobro za Slovenijo"

Na Golobovi strani so rezultati podjetja ter vsaj deklarirana podpora zaposlenih, na strani nadzornega sveta, ki predstavlja lastnika, pa indici in sumi, da je v ozadju poskus netransparentne privatizacije državnega podjetja skozi "zadnja vrata". Ter dejstvo, da po petnajstih letih na čelu Golob podjetje podzavestno personificira oziroma pri tem izkazuje skoraj mesijanski kompleks, pišemo v komentarju uredništva. 

Dogajanje v energetiki, ki skozi medijsko poročanje o političnem posegu na to področje vstopa vse bolj v ospredje, je vroče od trenutka, ko so nadzorniki Elektra Ljubljana zamenjali dolgoletnega direktorja Ribiča, nadaljevalo pa se je z neimenovanjem dolgoletnega direktorja Gen-I, Roberta Goloba.

Slednji je po dogodkih tega tedna danes stopil pred medije in za celotno situacijo obtožil koalicijo ter posredno ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca.

Ko je nadzorni svet Elektra Ljubljana v petek razrešil direktorja Andreja Ribiča, sicer tesnega Golobovega zaveznika, je v slovenskem medijskem prostoru završalo. Andrej Ribič je naslednji dan stopil pred medije in mimo nadzornikov pokazal na Vrtovca. Takoj se je v slovenskih medijih vzpostavil vtis, da so menjave na vrhu energetskih družb političnega in ne strokovnega značaja.

Zgodba se je nadaljevala v torek popoldne, ko skupščina družbe Gen-I ni glasovala o vnovičnem imenovanju Roberta Goloba za predsednika uprave družbe. Nadzorni svet Gen Energije namreč v ponedeljek ni dal soglasja za njegovo ponovno imenovanje. Trgovec z električno energijo Gen-I je namreč v polovični lasti Gena Energije, preostala polovica družbe pa je v rokah družbe Gen-EL. O imenovanju poslovodstva Gen-I odloča skupščina Gen-I, in sicer s soglasjem obeh družbenikov.

Podjetje Gen Energija je takoj za tem podalo predlog dveh novih kandidatov za člana uprave Gen-I, in sicer Davorja Dimiča v vlogi predsednika uprave in Jureta Sokliča v vlogi člana uprave.

Ob pat položaju med družbenicama Gen-I, ki najverjetneje v tednu dni in v naelektrenem ozračju ne bosta našli soglasja za imenovanje nove uprave Gen-I, obstaja realna možnost, da bo začasno upravo imenovalo sodišče. S tem pa naj bi trenutna odhajajoča uprava Roberta Goloba še imela možnosti, da se obdrži na položaju.

Kaj je v ozadju


Leta 2016 je Petrol svoj polovični delež v GEN-I prodal novoustanovljenemu podjetju GEN-EL, katerega družbeniki so GEN-I sam s polovičnim deležem, drugo polovico pa si delita Elektro Ljubljana (80-odstotno v lasti države) in Gen Energija, (v 100-odstotni lasti države, ki je že drugi deležnik GEN-I s polovičnim deležem).

Kot so že leta 2018 pisale Finance, je Golob za delnice GEN-I v GEN-EL iskal "dvoletno parkirišče" - "začasno hrambo delnic ali deleža pri nepovezani osebi, pri takih dogovorih je običajno že vnaprej dogovorjeno tudi, do kdaj bo taka hramba trajala," so to razložili pri Financah.

Izbrana sta bila SOP in Gorenjska banka, po poteku teh pogodb pa je, kot dodajajo Finance, Golob nadzornikom predlagal novo začasno parkirišče, a soglasja za to pri nadzornikih ni dobil.

Zato naj bi Golob začel izvajati tako imenovani Projekt Grom, ki v bistvu pomeni prodajo, skupaj z Elektro Ljubljana, večinskega (75 %) deleža GEN-EL, kar je konec oktobra razkril Planet TV. A predkupno pravico deleža Elektro Ljubljana ima drugi lastnik GEN-I-ja, in sicer Gen Energija, kjer pa ob Planetovih poizvedovanjih o Golobovi potezi niso vedeli ničesar.

"Prvič slišim od vas. Ne more, ne more prodati 75 odstotkov, zato ker imamo predkupno pravico. Mi imamo tam že 25-odstotni delež in imamo predkupno pravico na delež, ki ga ima Elektro Ljubljana. Zato se to ne more zgoditi," je takrat za Planet komentiral generalni direktor Gen Energije Martin Novšak.

Robert Golob: Moj boj je proti materialnem oškodovanju GEN-I in Slovenije


Tovrsten poskus privatizacije dela državnega energetskega podjetja je Robert Golob na današnji novinarski konferenci utemeljeval z mnenjem, da brez javno-zasebnega partnerstva GEN-I ne more biti uspešen v tujini, kjer ima podjetje številne posle. Hkrati pa je posredno priznal, da mu delež zasebnega kapitala omogoča stabilnost upravljanja podjetja v smislu, da je zavarovan pred posegi politike. Povedano drugače, da se zmanjša možnost države kot lastnika, da menedžment zamenja.

"Ne bomo dovolili, da nam katera politika uničiti prihodnosti naših otrok," je to na dramatičen način na dolgi novinarski konferenci, kjer smo izvedeli vse in še več o uspehih sedanjega vodstva družbe ter Golobovem iskrenem prizadevanju, da dela zgolj v dobro Slovencev, karikiral Golob.

Svoje prizadevanje za pridobitev še enega mandata na čelu GEN-I je označil za "boj, ker nekdo želi materialno oškodovati GEN-I in celo Slovenijo ter pri tem zaslužiti," pri čemer je imel v mislih politiko - tokrat desno, dobrega mnenja pa nima niti o levi.

Na novinarski konferenci so vodstvu v bran stopili predstavniki sveta delavcev, češ da dajejo podporo in zaupanje poslovodstvu, da se z njegovo menjavo v negotovost postavlja obstoj GEN-I, kot ga poznamo danes, saj da mnogi poslovni partnerji "v Golobu vidijo blagovno znamko tega podjetja in navdih za čistejšo prihodnost".

V bran "prijatelju Robertu" je na konferenci nastopil nekdanji Janšev prvi vojak, brigadir Tone Krkovič, ki so ga v GEN-I za "pridobivanje novih poslovnih priložnosti" zaposlili pred kakšnim letom. Med drugim je dejal, da mu je pred časom Golobovo menjavo po telefonu napovedal Rok Snežič ter ga na to temo povabil na kosilo s sekretarjem SDS-a Borutom Dolancem.

Po nastopih izbranih govorcev je Robert Golob izrazil vero, da bo v tednu dni "SDH srečala pamet" in da bodo družbeniki uskladili upravo ter jo imenovali z njegovim mandatom.

Golob: Ne sprejemam tega, da je država last politike, sam vem bolje, kaj je dobro za ljudi


Nekatera novinarska vprašanja so ponudila iztočnico za zanimivo razpravo o tem, od kod naj bi Robertu Golobu kot zgolj predsedniku uprave firme v državnem lastništvu izvirala pristojnost, da od predstavnikov lastnikov dobesedno zahteva takšne stvari, kot je njegov obstoj na položaju.

"Predstavniki lastnikov imajo verjetno pravico, da se odločijo, kdo bo podjetje vodil – to podjetje je v resnici državno," se je na Goloba z vprašanjem denimo obrnil novinar Financ.

"Ne sprejemam tega, da je država last politike," je odgovoril Golob ter dodal, da sam bolje od nje ve, kaj je dobro za podjetje in za Slovenijo, slovenske ljudi.

Na še nekaj podobnih vprašanj novinarke medija N1, češ mar ni menedžment podjetja stvar lastnikov in ali se mu ne zdi, da državno podjetje, ki ga sicer res vodi že dolgo časa in ima lepe poslovne uspehe, preveč personalizira, je Golob odgovoril:

»Ne borim se zase, ampak za 500 predanih zaposlenih, ki ne bodo dopustili, da jih politike, ne leva ne desna, uničijo. Tudi če bi se hotel sedaj umakniti, se ne mislim. Zaradi njih.« Ter dodal: »Zato zahtevam dogovor med družbeniki Gen-I!«

Na špekulacije, ali se bo, če mu "plan A" - obstati na čelu GEN-I - spodleti, podal v politiko, Golob ni hotel neposredno odgovoriti, češ da bo v tem primeru o svojih bodočih opcijah razmišljal na daljšem dopustu.



https://twitter.com/BojanPozar/status/1458750075203633153
KOMENTAR: Uredništvo
Morda je ravno pridih mesijanskega kompleksa tisti, ki kaže, da je čas za Golobovo slovo
Ni dvoma, da je Robert Golob v rezultatskem smislu uspešen menedžer, zato mu marsikdo tudi ne oporeka obvoza tako imenovanega Lahovnikovega zakona, ki omejuje plače menedžmenta v državnih podjetjih - polovica njegovih skoraj polmilijonskih bruto letnih prihodkov namreč prihaja iz nagrad za uspešnost. Na novinarski konferenci, pa tudi kdaj prej, ko se je še pečal s politiko, Golob vedno znova dokazuje tudi, da je sposoben retorik, takšen, ki zna biti všečen ljudem, s čimer spominja na svojega nekdanjega strankarskega predsednika Zorana Jankovića. A poznavalci pravijo, da je precej bolj bister od ljubljanskega šerifa, zato so nadzorniki nad njegovimi zakulisnimi manevri, ki gredo v smer prodaje državnih deležev uspešnega energetskega podjetja zasebnikom po Golobovi izbiri mimo volje ali vedenja lastnika, upravičeno zaskrbljeni. Kot nekdanji kader iz krogov LDS-a in kasnejših derivatov (PS in SAB) bo težko prepričljivo ovrgel, da mu do visokih funkcij v državni energetiki ni pomagal "pravi" politični pedigre. Lahko mu pa verjamemo, da se je medtem v "svojem" podjetju (za takšnega, svojega, GEN-I očitno ima) toliko utrdil, da samozavestno verjame, da je s svojimi cilji in prizadevanji v dobro Slovenije nad politiko in njenimi motivi, ki so ga "globoko razočarali". Ravno zaradi pridiha mesijanskega kompleksa, ki veje iz njegovih javnih nastopov, je morda vendarle dobro, če bi službo po petnajstih letih zamenjal. Čeprav morda sam in dobršen del njegovih sodelavcev meni drugače, zagotovo ni edini, ki v državni energetiki lahko ustvarja dobre rezultate. Obenem pa glede na vse ni dvoma, da bo "v dobro Slovenije in vseh tukajšnjih ljudi" svoje talente lahko unovčil kjerkoli drugje. Po možnosti v lastnem, zasebnem podjetju, kjer se bo o ohranjanju svojega položaja z lastniki lahko prerekal le pred ogledalom.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike