Prvi vrh Evropske politične skupnosti zaznamovala debata o omejitvi cen plina. Kakšne so možnosti, ki jih evropski voditelji preigravajo?

V četrtek je v Pragi potekalo ustanovno srečanje Evropske politične skupnosti (EPC), na katerem se je zbralo 44 voditeljev držav celine, vključno s 27 državami članicami Evropske unije.

Po neuradnih načrtih naj bi se srečanja EPC odvijala dvakrat na leto, mnogi pa pričakujejo, da bosta naslednja srečanja gostili Moldavija ali Velika Britanija. Na prihodnjih srečanjih EPC bi lahko sodelovali tudi ministri držav članic, ne le njihovi voditelji.

Srečanje so zaznamovali poskusi zbliževanja določenih pogledov. Sploh v luči energetske krize. Obenem pa pri nadaljnjem oblikovanju Evropske politične skupnosti ostaja velik izziv, kako pridobiti podporo potencialnih članic EU, zlasti držav Zahodnega Balkana in celo Ukrajine, ki si želijo čim prej vstopiti v EU in se ne bodo zadovoljile z mestom v tej novi nestrukturirani strukturi - Evropski politični skupnosti.

Kakšna je Macronova zamisel o Evropski politični skupnosti?

Nova vseevropska skupina je nastala na pobudo francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki v njej vidi priložnost za vzpostavitev enakopravnega dialoga med članicami in nečlanicami EU o vprašanjih, s katerimi se soočajo vsi.

EPC vključuje več držav, ki čakajo na vstop v EU, in edino državo, ki je kdaj koli zapustila blok, Združeno kraljestvo, ter združuje države na obalah, ki se raztezajo od Kavkaza do Severnega morja in Sredozemlja.

Glavni cilj je sprejeti države kandidatke za članstvo v EU, ki izgubljajo potrpljenje pri čakanju na članstvo v bloku, in s tem preprečiti poskuse Rusije in Kitajske, da bi pridobili vpliv na južnem in vzhodnem obrobju celine.

https://twitter.com/PedderSophie/status/1578055706401558531

 

Razumevanje okrog omejevanja cen plina ključno in še vedno različno

Vedno znova so se na srečanju pojavljala nesoglasja o tem, kako se spopasti z energetsko krizo v Evropi. Vsaj dve nasprotujoči si državi med zasedanjem nista mogli obvladati medsebojne jeze. Vsaj eno veliko vprašanje ostaja odprto: Ali lahko ta širša skupnost evropskih voditeljev - zamisel, o kateri se v različnih oblikah govori že desetletja, a je vedno zamrla - resnično zaživi in prinese konkretne rezultate?

Namen EPC je osredotočiti misli in spomniti zaveznike na to, kaj jih povezuje, ko v Ukrajini divja ruska vojna. Vendar pa se mnogi že sprašujejo o smiselnosti - in stroških - še enega vrha na visoki ravni, ki vključuje na tisoče potujočih politikov in visokih uradnikov, ko pa že obstajajo forumi, kot sta G7 in G20.

V zadnjem mesecu so politiki od Lizbone do Varšave z besedno zvezo "zgornja meja cen plina" označevali različne nasprotujoče si ukrepe. To je ločeno od berlinske "cenovne zavore", španske in portugalske "iberske izjeme" ter italijanske bolj barvite tetto forchetta (to je "viličasta kapica") najnižjih in najvišjih uvoznih cen plina.

Pred padcem temperatur je ostalo zelo malo časa, da bi se tega lotili: Ogrevalna sezona se je začela 1. oktobra, plin v Evropi pa se še vedno prodaja po vrtoglavih 175 EUR za megavatno uro (MWh). To je skoraj štirikrat več kot pred letom dni in več kot 11-krat več kot leta 2020.

Kakšne so možnosti za ukrepe?

Ena od možnosti je, da bi države EU bi izbrale skupno "simbolično ceno" za zemeljski plin, ki bi jo komunalna podjetja in industrija lahko plačevala na veleprodajnem trgu, preostali del računa pa bi krile same. V najširši različici bi se subvencija lahko uporabljala za ves zemeljski plin, ne glede na to, ali se črpa doma, uvaža po plinovodu ali prihaja z ladjami v uvozne terminale za utekočinjeni zemeljski plin (LNG).

Pri tej možnosti je problem to, da bo cena za to visoka. Lani je EU blok porabil 375 milijard kubičnih metrov plina, ki bi po današnjih cenah stal več kot 640 milijard evrov - če bi subvencionirali le del tega, bi se lahko utapljali v dolgovih.

Druga možnost je, da bi EU lahko določila strogo zgornjo mejo, po kateri bi bilo mogoče uvoziti in prodati plin. Če bi ta omejitev veljala za vse nakupe, bi morala podjetja ponovno skleniti zasebne pogodbe o dobavi, trgovcem v realnem času pa bi bilo prepovedano ponujati višje cene od najvišje. Ta cena je lahko fiksna - tako imenovana "toga" zgornja meja -, lahko pa tudi niha, če je najvišja cena vezana na ceno drugega blaga, kot je nafta, ali na ceno plina v konkurenčni jurisdikciji, na primer na azijskem trgu.

Težava pri tem lahko nastane, da če bo zgornja meja EU prenizka, bodo svetovni dobavitelji, ki si lahko privoščijo prodajo drugje, to storili, kar lahko privede do pomanjkanja v celotnem bloku.

Svoje mnenje je podal premier Golob

"Na nobenem od teh področij ne moremo iskati enostranskih rešitev - vedno moramo iskati skupne in širše rešitve," je poudaril predsednik vlade v izjavi zbranim predstavnikom medijev pred začetkom prvega vrha Evropske politične skupnosti. Dejal je, da so pogovori zagotovili dobro podlago za neformalni vrh, ki bo sledil na dveh ključnih področjih, varnosti in miru ter energetski politiki.

V okviru srečanja je predsednik vlade Golob skupaj z islandsko kolegico Katrín Jakobsdóttir predsedoval eni od štirih okroglih miz o izzivih na področju energije, podnebnih sprememb in gospodarstva. "Evropa ima znanje in sposobnosti, da do konca oktobra izvede skupno rešitev, ki bo omogočila delovanje našega gospodarstva in ljudem to zimo zagotovila toploto," je dejal predsednik vlade. Poudaril je, da so razmere sicer resne, vendar je na voljo dovolj časa in predvsem znanja, da bo gospodarstvo ostalo vitalno tudi v prihodnje.

https://twitter.com/vladaRS/status/1578334816692768768

Ob robu srečanj se bo predsednik vlade dvostransko pogovarjal s predsednikom vlade Ukrajine Denysom Shmyhalom, predsednikom vlade Slovaške Eduardom Hegerjem, predsednikom vlade Kosova Vjošo Osmani-Sadriujem ter s kolegi iz Beneluksa Alexandrom de Croo, Xavierjem Bettelom in Markom Ruttejem.

Prvi takšen vrh je imel tudi svetle diplomatske točke

Predsednik armenske vlade Nikol Pašinjan in njegov zagovornik, azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev, sta se sestala ob naraščajočih napetostih ob njunih mejah. Po nekaterih navedbah je bilo srečanje uspešno, saj sta se Alijev in Pašinjan dogovorila za drugo srečanje.

Pomemben signal pa je dala tudi nova britanska predsednica vlade Liz Truss s tem, ko se je srečanja sploh udeležila, Macron in Trussova sta zaznamovala novo fazo v svojih odnosih, saj sta se dogovorila, da bosta prihodnje leto organizirala francosko-britanski vrh ter okrepila sodelovanje na področju migracij in civilne jedrske energije.

"Mislim, da je to zelo dobra novica in zelo dobra izbira, ki jo je sprejela. Delimo si isto celino, upam, da je to začetek naslednjega dne," je dejal Macron. Britanska premierka pa je dala jasno vedeti, da njena udeležba ne pomeni, da se "približuje Evropi" - komentar, ki ponazarja občutljivo ravnovesje Združenega kraljestva, ki skuša ponovno vzpostaviti odnos z Evropo po Brexitu.

Kosovska predsednica Vjosa Osmani je novinarjem povedala, da so ji organizatorji, Macron in češki voditelji "zagotovili", da ta format srečanja "ne nadomešča procesa evropskega povezovanja Zahodnega Balkana". Kosovo, ki si prizadeva za članstvo v EU, še ni pridobilo statusa države kandidatke in ima omejene možnosti, da bi se kmalu pridružilo EU, saj ima še vedno težave s Srbijo. Vendar je Osmani vseeno dejala, da je to "pomembna platforma, da se sliši naš glas", in poudarila, da je Kosovo "stoodstotno usklajeno z vrednotami Evropske unije" in da spada v EU.

https://twitter.com/EP_President/status/1578302456605310977