Proračun v presojo ustavnemu sodišču? Gre za vprašanje, če si Slovenija še lahko privošči nebrzdano potrošnjo

Uredništvo
POSLUŠAJ ČLANEK
Vlada Marjana Šarca je rebalans proračuna za 2019 zastavila rekordno potratno, glede česar svarijo ekonomisti, Fiskalni svet, državni svet in Evropska unija. Obenem je zastavljen na jesenski predpostavki o 3,7 odstotni gospodarski rasti v letu 2019, kar je 0,3 odstotne točke več od včerajšnje napovedi UMAR-ja.  

Stranka SDS bo zato na letošnji rebalans proračuna skušala na ustavno sodišče vložiti pritožbo. 

Za neskladnega z ustavnim pravilom ga je pred časom že označil predsednik dr. Davorin Kračun. Ob teza o kršenju ustave Kračun sicer ostaja zadržan in pravi, da je zgolj eno leto za takšno ugotovitev premalo.

Medtem pa ekonomist Igor Masten in pravnik Matej Avbelj opozarjata, da je skrajni čas, da se praksi ignoriranja nadzornih institucij naredi konec. Pa čeprav kršitve na videz niso tako velike.

Pred kratkim sprejeti rebalans proračuna torej še vedno buri duhove. Jasno je namreč, da krši zaveze, ki jih je Slovenija zapisala v 148. člen ustave, bolj znan kot fiskalno pravilo. To pravi, da morajo biti prihodki in izdatki srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja.

Slovenski vladi se ta trenutek res ni potrebno zadolževati. Pravzaprav je za letos predviden celo presežek. Toda kljub tem spodbudnim številkam obstaja razlog za skrb. Trenutni proračun je daleč najvišji v zgodovini Slovenije. Zato obstaja velika bojazen, da bi bili ob naslednji gospodarski krizi znova globoko v rdečih številkah.

Tej oceni se je pridružil tudi Fiskalni svet, ki je sprejetemu rebalansu izrekel negativno mnenje. Veto nanj je izrekel tudi državni svet, toda koalicija ima v državnem zboru dovoljšnje število glasov za njegovo preglasovanje z absolutno večino.

V NSi o podpori predlogu še razmišljajo


Danes pa je v slovenskem političnem prostoru odjeknila novica, da bodo v stranki SDS sprejeti proračun skušali izpodbiti na ustavnem sodišču.



V stranki SDS sicer 30 glasov, potrebnih za vložitev pritožbe, nimajo. Glede na to, da so v stranki SNS na glasovanju proračun potrdili, lahko te glasove dobijo le pri stranki NSi, kjer pa se glede podpore še niso izjasnili.



Če se bo predlogu pridružil tudi NSi, bo zgodba okrog sprejemanja rebalansa dobila svoj epilog na ustavnem sodišču. Možnosti, da bi predlog podprl kateri od preostalih poslancev pa so minimalne, saj so skoraj vsi preostali zanj tudi glasovali.

V stranki SDS predlog utemeljujejo s tem, da gre letos za najslabši strukturni predlog proračuna po letih 2009 in 2010, ki Slovenijo izpostavlja izredno visokim tveganjem v primeru ohlajanja gospodarstva.

Ministrstvo za finance miri


Na predlog se je že odzval finančni minister Andrej Bertoncelj. Ta pravi, da je predlog proračuna optimalen. Strinja se sicer, da ima Slovenija ta trenutek res določen strukturni primanjkljaj, ki pa ga namerava v prihodnjih treh letih odpraviti. Zato ne razume, zakaj je treba v tem trenutku biti plat zvona.

Marjan Šarec odgovarja: "Minister Bertoncelj, vlada in jaz ravnamo popolnoma odgovorno," na predlog SDS po poročanju Večera odgovarja Marjan Šarec. Dodaja, da ima Janša vso pravico vložiti zahtevo za ustavno presojo, ustavno sodišče pa bo potem presodilo. "Če imajo nekateri preveč časa, ker niso sestavili vlade, naj delajo, kot mislijo, da je prav." 

Stroka: Izigravanje pravil se mora končati


V stroki nad ministrovim mnenjem niso preveč navdušeni. Ekonomist Igor Masten o zgodbi pravi, da ga najbolj skrbi sistematično izigravanje pravil. 270 milijonov evrov se morda ne sliši veliko. Toda vsakoletno ignoriranje zavez nas lahko ob naslednji krizi zopet pripelje v hude težave. Kajti za reševanje teh bo s takšno politiko hitro na voljo kakšna milijarda manj. Poleg tega pa Mastna skrbi tudi, ker bi bilo proračun za teh 270 milijonov evrov v tem trenutku dokaj enostavno zmanjšati. Brez zategovanja pasu. A za to preprosto ni politične volje, ker bi bilo potrebno vzeti nekatere politične bonbončke. Medtem pa bodo v naslednji krizi le ti lahko povzročili resno krčenje pravic tistim najranljivejšim.

K temu pravnik Matej Avbelj, dodaja da je preprosto čas, da se sistematično kršenje pravil ustavi. Svoje mnenje o tem bo na koncu sicer povedalo ustavno sodišče. Toda po njegovem mnenju kršenje zavez, ki ga ima Slovenija do prava EU in fiskalnega pravila ne sme ostati nekaznovano. In na podlagi preteklih njegovih preteklih odločb meni, da bo temu pritrdilo tudi ustavno sodišče.

KOMENTAR: Uredništvo
Do državljanov odgovorna poteza SDS
Prekomerna potrošnja proračunskih sredstev je skušnjava vsake vlade, pogosto pa ji podleže nova, neizkušena, ki se hkrati skuša ustrezno pozicionirati v javnem mnenju. Zdi se, da je s tako potratnim rebalansom proračuna tej skušnjavi podlegla tudi Šarčeva vlada. Na to opozarjajo številni ugledni strokovnjaki in institucije, a je Šarec s kritikami mimogrede v arogantnem tonu opravil ob govoru v državnem zboru. Seveda, če se bo gospodarska rast dejansko znižala in denarja ne bo dovolj, pa bodo še malo privili davke in se še malo zadolžili; ali pa odpovedali davčne ukrepe za lajšanje obremenitev plač. Prav zaradi tega je opozorilo, ki prihaja v obliki predloga za presojo ustavnosti rebalansa proračuna, povsem na mestu, poteza SDS pa v skladu z dolžnosti pristne opozicijske stranke kot nosilke nadzorne funkcije oblasti. Naj sporen proračun prerešeta še ustavno sodišče in presodi ali bodo posledice tako visoke proračunske porabe za državljane škodljive toliko, da so v nasprotju z ustavnim redom. Ustavna presoja proračuna je smiselna tudi zato, da dobimo precedenčni odgovor ustavnega sodišča, kaj spoštovanje, oziroma kršenje v ustavo zapisanega fiskalnega pravila pravzaprav pomeni v praksi, oziroma kakšne posledice ima ter kdo je njihov nosilec.  V 148. členu namreč piše, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države "srednjeročno uravnoteženi," pri čemer beseda "srednjeročno" pušča prostor za različne interpretacije. Zato bi bilo smiselno, da potrebne glasove za presojo naslednji teden zagotovi tudi preostala prava opozicijska stranka, Nova Slovenija.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Fiskalni svet svari vlado zaradi nepreglednosti financ
  • 03. 07. 2024
Robert Golob, Tanja Fajon
SD opozarja: Vlada ne rešuje romske problematike
  • 03. 08. 2024
Poplave, 2023, Slovenija
Je vlada zavajala EU komisijo?
  • 24. 06. 2024