Prof. dr. Uroš Ahčan, Ona plus: Medicinska fakulteta bi morala ustvarjati srčne zdravnike

Upam si trditi, da je krhkost današnjih mladih posledica ateizma - odsotnost transcendentnega smisla, odstonost smeri in cilja, pravega notranjega miru in notranjega veselja. Tudi pravih in dobrih odnosov človek ni sposoben, če ne ve, kdo je sam in kdo je njegov brat, če nima pravega pogleda na sočloveka. Pravi pogled pa je razodel Bog. Ne bi bilo toliko depresije, izgorelosti in utrujenosti, če bi mlad človek imel jasno hierarhijo in trdnost v svojem življenju. Zdravnik naj bo strokoven, ne pa da se mi smejčka v obraz in misli, da mora poslušati moje nebuloze. Zdaj jim hočejo poleg vsega še to naprtiti, da morajo biti sočutni. A nista to še dodatni obremenitvi oziroma pričakovanja. To je ena rešitev po levičarsko, temelji na počutju, v realnosti pa ne pije vode.

kot za MF, bi podobno veljalo tudi za druge fakultete.

S slovensko zdravstveno doktrino je nekaj močno narobe. Včasih je bil zdravnik, družinski ali specialist, sposoben postaviti diagnozo brez obširnih preiskav in tudi določiti terapijo. Danes pacienta preden dobi diagnozo, čaka kako kako leto preiskav ali več, med katerimi si pacienta podaja več spcialistov, na katere je treba čakati po več mesecev, medtem bolezen napreduje, včasih tako, da bolniku ni več pomoči.

Pogosto je tako, da bi že osebni zdravnik lahko podal diagnozo ali vsaj specialist na podlagi očitnih simptomov in predpisal terapijo. Toda za sistem je bolj pomembna objektivna diagnoza kot pacient, ki trpi in izgublja zdravje, lahko tudi nepovratno. Zdravnik si ne upa predpisati zdravila, ki stane neprimerno manj kot drage preiskave, čeprav je včasih od prvega pregleda jasno, za čim boluje pacient. Vprašanje je, ali tako delajo zdravniki povsod v razvitem svetu, ali je to morda posebnost na butalski strani Alp.