Primorski dnevnik: »Gladio je Benečanom naredil več škode kot fašizem«

popravljam: Slovenski starši so tedaj množično pošiljali svoje otroke v ITALIJANSKE šole, da bi se čimprej poitalijančili.

Gladio je nastal v obdobju hladne vojne med Vzhodom in Zahodom. Slovenci v Furlaniji Julijski krajini so bili deležni skoraj enakega pritiska na narodnostne pravice kot pod fašizmom, saj so jih imeli za "slavokomuniste". Slovenci so se tedaj množično odrekali svoji narodni pripadnosti, zato da niso bili diskriminirani pri zaposlitvi, podjetništvu ipd. Slovenski starši so tedaj množično pošiljali svoje otroke v slovenske šole, da bi se čimprej poitalijančili.

Na žalost je na Zahodu po 2. svetovni vojni bolj ali manj veljalo: Jugoslavija = Rusija oziroma FLRJ/SFRJ = SSSR. Zato zahodni "zavezniki" niso hoteli niti slišati, da bi slovensko Primorje s Trstom in Gorico pripadlo Jugoslaviji, Stalinu pa očitno tudi ni bilo mar za to.

V FJK so uporabljali izraz "slavocomunisti", ki je Slovence/Slovane izenačil s komunisti. K sovraštvu Italijanov do Slovencev tudi v povojnem času so prispevale tudi fojbe in eksodus Italijanov iz SFRJ.

Italija ni nikoli uradno priznala zločinov nad Slovenci pred in med vojno, Slovenci pa nismo niti v demokratični Sloveniji nikoli uradno priznali, da so bile fojbe zločin nad civilisti. No nekaj poskusov je bilo v tej smeri. Oblikovana je bila slovensko-italijanska skupina zgodovinarjev, ki so preučili dogajanje v zvezi s fojbami in prišli so do precej manjših številk kot jih navajajo italijanski nacionalistični propagandisti. Paradoks je tudi v tem, da je bila večina uradnih deportirancev, ki so izginili, slovenskega porekla. To se je videlo po njihovih priimkih, četudi poitalijančenih, in po kraju rojstva, saj so bili večinoma iz okoliških vasi Trsta in Gorice, kjer Italijanov sploh ni bilo. To je tudi eden od razlogov, da Italija t.i. bele knjige o fojbah nikoli ni upoštevala v okviru svoje uradne politike.

Dodatna zanimivost s tem v zvezi je, da so tudi v Italiji med gradnjo avtocest odkrili množična grobišča. Najprej so mislili, da so tam posmrtni ostanki zavezniških vojakov in italijanskih partizanov, ki so jih pokopali Nemci, potem se je izkazalo, da so v grobiščih posmrtni ostanki Italijanov, ki so jih pobili italijanski komunistični partizani. Razvila se je žolčna polemika med levico in desnico, katere rezultat je bil skoraj popolna rehabilitacija fašističnega režima, pragmatični Italijani pa so svoj gnev namesto vase kot to delamo mi, uperili navzven, to je zoper slavokomuniste, titine, to je predvsem Slovence in deloma Hrvate. Nacionalno spravo so kronali z Dnevom spomina na fojbe in eksodus, ob katerem vsako leto ponavljajo številne laži v zvezi s tem. Zlasti pretiravajo s številkami, saj govorijo o stotisočih in celo milijonih žrtev slavkomunistov.

Še največ sta za spravo med Slovenci in Italijani naredila Pahor in Mattarella, ki sta s simbolno gesto počastila žrtve fojbe na Bazovici in slovenske žrtve pred spomenikom baziviških junakov. Pot do resnične sprave pa je še dolga.