Prestolnica Slovenije je dolžna sprejeti in pokopati vse slovenske žrtve (po)vojnih pobojev
Zadnja seja komisije slovenske vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki jo vodi zgodovinar dr. Jože Dežman, je bila posvečena še vedno odprtemu vprašanja pietetnega pokopa številnih medvojnih in povojnih žrtev - tako med drugo svetovno vojno umorjenih Romov kot po vojni umorjenih slovenskih vojnih ujetnikov in civilistov.
Komisija je na svoji seji 12. novembra obravnavala in sprejela izjavo, ki jo je pripravil dr. Milan Sagadin. Izjava se glasi: »Tako med drugo svetovno vojno umorjeni Romi kot po njej umorjeni slovenski vojni ujetniki in civilisti so bistven del slovenskega narodovega telesa. Njihova smrt v obsegu, ki so ga razkrile raziskave, je nacionalna tragedija. Tem žrtvam Slovenija priznava pravico do groba in spomina. Glavno mesto vsake države ni le največje ali veliko mesto, pač pa vedno tudi srce nacije, identifikacijsko središče vseh državljanov. Kot tako mora v svojem spomeniškem fondu ohranjati spomin na vsa narodova zmagoslavja in dosežke, pa tudi na vse njegove tragedije. To je preprosto državotvorna dolžnost prestolnice, ki nima le pravice biti najlepša. Zato je bila na primer povsem upravičena postavitev spomenika žrtvam letalske nesreče na Korziki in ohranjanje grobišč tujih armad na Žalah. Grobnica nepokopanih žrtev, Romov, vojnih ujetnikov in civilistov v glavnem mestu bo tako preprečila marginalizacijo velikih skupin prebivalstva in Ljubljano vzpostavila kot resnično prestolnico vseh Slovencev in državljanov Slovenije.«
Partizani so iztrebljali Rome
Spomnimo, pred 82 leti so partizani po navodilih nadrejenih iztrebili celotne vasi: maja 1942 so pobijali Rome pri Mačkovcu, strpali so jih na star avtobus in nato streljali pod Boncarjem. Pravi genocid so izvedli tudi pod Krimom, kjer so s strojnico pomorili Rome vseh starosti iz Vrbljen in Podpeči, dva meseca kasneje pa še Rome iz Kanižarice. Arheologi so na morišču našli več kot 350 predmetov žrtev, večinoma so bili to deli oblačil, sponke, gumbi, ogledalca, torbice, glavniki, svetinjice in rožni venci. Romi so namreč znani po svoji otroški pobožnosti in čaščenju Device Marije, je pisal portal Nova24tv. V času prejšnje vlade je takratni premier Janez Janša spomnil na poboj Romov v Iškem Vintgarju in na njihovo pravico do dostojnega pokopa. »Bilo bi prav, pravično in v skladu z 'evropskimi vrednotami', da bi Zoran Janković in njegovi partnerji iz stranke SD končno dovolili pokop Romov - moških, žensk in otrok – pobitih v Iškem Vintgarju med NOB. In da bi jih Zveza borcev NOB javno pozvala k temu samoumevnemu dejanju.« Pobite Rome so sicer že leta 2017 – na predlog takratnega ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo – skušali pokopati na ljubljanskih Žalah, a je ljubljanska mestna uprava sporočila, da za prekop žrtev tam ni prostora.
Janković ideološko deli mrtve
Tako posmrtni ostanki Romov še vedno čakajo na dostojen pokop, podobno kot posmrtni ostanki ubitih iz brezna pod Macesnovo gorico. Vodja Komisije vlade Republike Slovenije za vprašanja prikritih grobišč dr. Jože Dežman in njegovi somišljeniki si že vsa leta prizadevajo, da bi za vse najdene žrtve v Sloveniji našli skupno mesto pokopa. Ljubljanski župan Zoran Janković je že večkrat poudaril, da dokler bo v Ljubljani on župan, tam ne bo domobranskih spomenikov ali grobov - gre torej za ideološko delitev mrtvih in ne za pomanjkanje prostora, kot je Dežman že večkrat opozoril. Podobna saga se je odvijala tudi po odkritju povojnega grobišča Barbara rov v Hudi Jami. 298 slovenskih duhovnikov iz 27 dekanij iz vseh slovenskih škofij je oktobra letos podpisalo poziv vladi, ki je bil prvič javnosti predstavljen na spominski slovesnosti v Kočevskem rogu 1. junija letos. »Žalosti nas dejstvo, da se od lanske slovesnosti ni zgodilo nič, da bi 3.450 pobitih, stlačenih v zabojnike in deponiranih na komunali v Kočevju, dočakalo krščanski pokop,« so zapisali v apelu vladi in poudarili, da gre za v nebo vpijočo sramoto za državo Slovenijo.
Obenem pa se borijo proti anticiganizmu
Urad vlade za narodnosti v šolskem letu 2024/2025 organizira javni nagradni natečaj za otroke in mlade Skupaj proti anticiganizmu. »Anticiganizem predstavlja eno najpogostejših oblik diskriminacije tako v slovenskem kot tudi v evropskem prostoru,« so navedli podatke Eurobarometra za december 2023, ki kažejo, da kar tretjina prebivalcev Slovenije ne želi, da bi njihovi otroci obiskovali šolo z romskimi otroki, četrtina pa si ne želi, da bi šole obravnavale romske teme, kot so romska kultura, zgodovina ali jezik. »Anticiganizem ni zgolj stvar romske skupnosti. Nasprotno, pomembno vlogo v boju proti anticiganizmu imamo vsi, predvsem pa mladi. Odprava anticiganizma je predpogoj za vključenost Romov v slovensko družbo, preseganje predsodkov pa predstavlja pomemben korak na poti k temu cilju,« so še zapisali na spletni strani Urada vlade za narodnosti. Morda bi s preseganjem predsodkov morali začeti tako, da se končno dostojno pokoplje posmrtne ostanke pobitih Romov in ostalih, ki že vrsto let čakajo na svoj večni mir.
8 komentarjev
Andrej Muren
Vse po vojni pobite bi bilo treba že zdavnaj dostojno pokopati. Obstajajo sicer dileme kje, ali v Ljubljani, ali na mestu pobojev, ali tam od koder večina žrtev izvira. O tem se mora dogovoriti politika, seveda ob predhodni izločitvi Jankovića. Ta čarapan o tem nima kaj odločati.
jozo
To se lahko dogaja samo v Sloveniji.Dogaja pa se,ker mesto vodi že vrsto let južnak Jankovič,Samo za en dan bi ga morali zapreti med gajbice s kostmi pobitih.Ne vem kako bi se obnašal,če bi bil v teh gajbicah kakšen od njegovih.Toda tudi zanj raste palica.Prej ali slej bo udarila.Upamo ,da kmalu.Janković takrat bo pa hudo.Spomnil se boš tudi na te GAJBICE.
korosec.france
Prvo.
Da, absolutnog.Ferrluga. najprej obstajajo vojni/medvojni poboji, šele nato so na vrsti povojni poboji.De facto in po svojem pomenu.
Najprej je bila krvava bolševiško-komunistična prosovjetska NOB OF Revolucija 1941-1945, nato pa je prišel pogrom Rdečih fašistov nad svojimi razrednimi in političnimi nasprotniki po 9.Maju 1945.
Obe vrsti klanja slovenskih Kajnov nad Abeli iz poniglavih in ničvrednih razrednih in političnih razlogov sta absolutno zavržni dejanji apokaliptičnih razsežnosti nad lastnim Ljuctvom (tako formulacijo Naroda Slovencev vidimo na vseh partijskih spomenikih)
in sta genocidno dejanje katastrofalnega obsega.
O tem je veliko povedanega in napisanega in še se bo veliko pisalo in govorilo in je čas, da se pove eno stvar, ki tudi pripelje do ustvarjanja zgrešenega naslavljanja članka, recimo.
V času po Osamosvojitvi, povedano čez prst, se 33 let govori in piše cca 90% o povojnih pobojih na vseh ravneh in o strahoti medvojnega klanja in uničevanja se praktično molči.
Povsem narobe. Je pa seveda zadeva odraz vseobsežnega stanja v družbi in pa dejstva, da veliko let deluje Dežmanova pogrebna komisija, ki je središčnica vsega dogajanja celotnega odklona v slovenski stvarnosti in dejavno sproža v medijski eter slovensko tektoniko celovite katastrofe za Slovence kar je NOB OF VOS REvolucija slovenskih komunistov pod dežnikom jugoslovanske Partije, ki je superkolaborantska totalitarno anarho teroristična krvna in krvava zakletev nad slovenskim Narodom. Jasno je, da je okrog 1000 teroristov ugonobilo z orožjem, z lažjo, z prevaro in z terorjem 2 milijona Slovencev s tem, da je z brezmilostnim in načrtovanim terorjem, zaukazanim iz SZ in Kominterne, predvsem na ozemlju od Italijanov prisvojene Ljubljanske pokrajine. Še natančneje, Notranjci in Dolenjci smo plačali
na oltar Domovine levji delež medvojnih žrtev komunističnih barbarskih norcev in število sega preko 4.000, predvsem skoncentriranih na leta 41-43.
Trdim, da imamo zato, ker je v medijskem prostoru in v Parlamentu (NSI zakon) zadeva spotencirana na "povojne poboje in prikrita grobišča" in povsem poriva dogajanje med samo Revolucijo v zakotje, stanje tako kakršpno pač je. Stanje ni kar nastalo samo od sebe, seveda-za opisovanje zadeve pa je potrebna celostna obravnava in iz tega lahko dobimo debelo knjigo.
Čas bi bil, da pisci o obravnavani vsebini razčistijo pri sebi v svojih uredništvih, ker se to ne dogaja samo na Domovini, da stvari najprej dojamejo in tako tudi obravnavajo. O negativnih posledicah napačnih interpretacij pa tudi ne bi razlagal, misli, da morajo biti jasne.
Da so se zgodil "povojni masaker" nad drugačemislečimi, je bila potrebna izvedbe tudi "medvojnega genocida nad Slovenci" v imenu "Ljuctva" in za njegov račun.
Torej komunistična partija Slovenije v simbiozi z KPJ in KP SZ-Kominterne je Slovencem
naredila strahoten zločin, jim izstavila račun na naše hrbte in še nikoli plačala za svojo
strahotno grehoto. Ta fenomen "razvoja Slovencev" ostaja.
Kugy
Obsojanje partizanov brez obsojanja komunističnega vodstva je vsegliharstvo. Partizansko gibanje so v večini sestavljali domoljubi, katoliki, nekomunisti. Kdor se je šolal pod yugo pozna zasluge KP od Gradiške, Moskve, Čebin, bratske Rdeče armade. Pozna tudi vse kongrese KP, propagande ,manifestacije, množičnega postavljanja spomenikov z kom. rdečo zvezdo, do največjega komunističnega dokaza celo na trgu Revolucije, danes Republike. Pa, da o narodnih herojih niti ne govorimi. V večini so bili ubiti v čudnih okoliščinah. Dokazno gradivo naše preteklisti je v učbenikih in komunistični " pravi "zgodovini. Zato bi bilo nujno rehabilitiran tudi partizane ki niso padli za rdečo zvezdo ampak za svobodo, ter odstraniti zvezdo iz njihovih spomenikov in katolikom postaviti križ. Talcem pa napisati, da so padli zaradi rdeče zvezde. Treba bi bilo pozvati vse tiste potomce nekomunističnih partizanov, da končno prekinejo izkoriščanje NOB za potrebe neokumunistične politike, ki v današnjem času ne bi smela imeti vstopa v parlament sploh pa na oblast.
Anton Vidmar
Vse to se bo uredilo,ko bodo Ljubljano vodili Ljubljančani.
Peter Klepec
Dobro je, da te kosti niso pospravljene pod zemljo. So namrec edini preostala in ziva prica najvecje slovenske sramote. Pokop bi pomenil, da bi se ta sramota pometla pod tepih in bi madez ostal na slovenskem narodnem spominu najbrz za vedno.
Zato je pokop treba prepreciti dokler se kredibilno ne predela in obsodi revolucije in socializma. Sele potem bo mozen pokop.
Igor Ferluga
Kako le more biti nek naslov, kot je ta v Domovini, tako neustrezen, neskladen z dejstvi?! Z uporabo fraze "povojni poboji". Romske družine, o katerih je tu govora, so bile pobite MED VOJNO!
Razlika je bistvena. Problem Slovenije, pa tu ne gre samo za osnovno civilizacijsko pieteto, je ne le množično povojno pobijanje, ki bi ga površno lahko razumeli tudi kot iracionalno barbarsko maščevalnost, ampak zverinsko množično pobijanje ljudi med samo vojno, začenši s prvim letom okupacije 1941.
Skratka- problem Slovenije z dolgoročnimi usodnimi posledicami je KOMUNISTIČNA REVOLUCIJA, ki so jo sprožili v zavetju okupacije s pretvezo, da jim gre za osvoboditev slovenskega naroda. Čeprav ob okupaciji domovine niso mignili niti s prstom, dokler ni bila napadena njihova Sovjetska zveza. Še več, bojkotirali so splošno mobilizacijo tik pred napadom na domovino aprila 41, kar je dezerterstvo, ki se upravičeno najstrožje kaznuje.
Se razume, da si vse žrtve, med vojno ali po njen, zaslužijo svoj grob. To razlikuje civilizacijo od barbarstva. Že leta je jasno, h kateremu od obojega se uvršča ljubljanski župan. Komično ob tem je, da imata okupatorski vojski na Žalah, nemška in italijanska ( gotovo tudi gestapovci in drugi zločinci med njimi) zgledno
urejena in vzdrževana vojaška grobišča, medtem ko lastnim nedolžnim civilom, otrokom, dojenčkom in materam, konkretno romskim iz okolice Iške vasi ti rdeči barbari na oblasti to vztrajno odrekajo. Doklej še?!
Igor Ferluga
Hvala za odziv oz. reakcijo z ustreznim popravkom naslova.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.