Prestolnica Slovenije je dolžna sprejeti in pokopati vse slovenske žrtve (po)vojnih pobojev

Privzeta profilna slika
Tina S. Bertoncelj
Milan Sagadin (Vir: Kamnik.info)

 

Zadnja seja komisije slovenske vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki jo vodi zgodovinar dr. Jože Dežman, je bila posvečena še vedno odprtemu vprašanja pietetnega pokopa številnih medvojnih in povojnih žrtev - tako med drugo svetovno vojno umorjenih Romov kot po vojni umorjenih slovenskih vojnih ujetnikov in civilistov.

Komisija je na svoji seji 12. novembra obravnavala in sprejela izjavo, ki jo je pripravil dr. Milan Sagadin. Izjava se glasi: »Tako med drugo svetovno vojno umorjeni Romi kot po njej umorjeni slovenski vojni ujetniki in civilisti so bistven del slovenskega narodovega telesa. Njihova smrt v obsegu, ki so ga razkrile raziskave, je nacionalna tragedija. Tem žrtvam Slovenija priznava pravico do groba in spomina. Glavno mesto vsake države ni le največje ali veliko mesto, pač pa vedno tudi srce nacije, identifikacijsko središče vseh državljanov. Kot tako mora v svojem spomeniškem fondu ohranjati spomin na vsa narodova zmagoslavja in dosežke, pa tudi na vse njegove tragedije. To je preprosto državotvorna dolžnost prestolnice, ki nima le pravice biti najlepša. Zato je bila na primer povsem upravičena postavitev spomenika žrtvam letalske nesreče na Korziki in ohranjanje grobišč tujih armad na Žalah. Grobnica nepokopanih žrtev, Romov, vojnih ujetnikov in civilistov v glavnem mestu bo tako preprečila marginalizacijo velikih skupin prebivalstva in Ljubljano vzpostavila kot resnično prestolnico vseh Slovencev in državljanov Slovenije.«

Partizani so iztrebljali Rome

Spomnimo, pred 82 leti so partizani po navodilih nadrejenih iztrebili celotne vasi: maja 1942 so pobijali Rome pri Mačkovcu, strpali so jih na star avtobus in nato streljali pod Boncarjem. Pravi genocid so izvedli tudi pod Krimom, kjer so s strojnico pomorili Rome vseh starosti iz Vrbljen in Podpeči, dva meseca kasneje pa še Rome iz Kanižarice. Arheologi so na morišču našli več kot 350 predmetov žrtev, večinoma so bili to deli oblačil, sponke, gumbi, ogledalca, torbice, glavniki, svetinjice in rožni venci. Romi so namreč znani po svoji otroški pobožnosti in čaščenju Device Marije, je pisal portal Nova24tv. V času prejšnje vlade je takratni premier Janez Janša spomnil na poboj Romov v Iškem Vintgarju in na njihovo pravico do dostojnega pokopa. »Bilo bi prav, pravično in v skladu z 'evropskimi vrednotami', da bi Zoran Janković in njegovi partnerji iz stranke SD končno dovolili pokop Romov - moških, žensk in otrok – pobitih v Iškem Vintgarju med NOB. In da bi jih Zveza borcev NOB javno pozvala k temu samoumevnemu dejanju.« Pobite Rome so sicer že leta 2017 – na predlog takratnega ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo – skušali pokopati na ljubljanskih Žalah, a je ljubljanska mestna uprava sporočila, da za prekop žrtev tam ni prostora.

Janković ideološko deli mrtve

Tako posmrtni ostanki Romov še vedno čakajo na dostojen pokop, podobno kot posmrtni ostanki ubitih iz brezna pod Macesnovo gorico. Vodja Komisije vlade Republike Slovenije za vprašanja prikritih grobišč dr. Jože Dežman in njegovi somišljeniki si že vsa leta prizadevajo, da bi za vse najdene žrtve v Sloveniji našli skupno mesto pokopa. Ljubljanski župan Zoran Janković je že večkrat poudaril, da dokler bo v Ljubljani on župan, tam ne bo domobranskih spomenikov ali grobov - gre torej za ideološko delitev mrtvih in ne za pomanjkanje prostora, kot je Dežman že večkrat opozoril. Podobna saga se je odvijala tudi po odkritju povojnega grobišča Barbara rov v Hudi Jami. 298 slovenskih duhovnikov iz 27 dekanij iz vseh slovenskih škofij je oktobra letos podpisalo poziv vladi, ki je bil prvič javnosti predstavljen na spominski slovesnosti v Kočevskem rogu 1. junija letos. »Žalosti nas dejstvo, da se od lanske slovesnosti ni zgodilo nič, da bi 3.450 pobitih, stlačenih v zabojnike in deponiranih na komunali v Kočevju, dočakalo krščanski pokop,« so zapisali v apelu vladi in poudarili, da gre za v nebo vpijočo sramoto za državo Slovenijo.

Obenem pa se borijo proti anticiganizmu

Urad vlade za narodnosti v šolskem letu 2024/2025 organizira javni nagradni natečaj za otroke in mlade Skupaj proti anticiganizmu. »Anticiganizem predstavlja eno najpogostejših oblik diskriminacije tako v slovenskem kot tudi v evropskem prostoru,« so navedli podatke Eurobarometra za december 2023, ki kažejo, da kar tretjina prebivalcev Slovenije ne želi, da bi njihovi otroci obiskovali šolo z romskimi otroki, četrtina pa si ne želi, da bi šole obravnavale romske teme, kot so romska kultura, zgodovina ali jezik. »Anticiganizem ni zgolj stvar romske skupnosti. Nasprotno, pomembno vlogo v boju proti anticiganizmu imamo vsi, predvsem pa mladi. Odprava anticiganizma je predpogoj za vključenost Romov v slovensko družbo, preseganje predsodkov pa predstavlja pomemben korak na poti k temu cilju,« so še zapisali na spletni strani Urada vlade za narodnosti. Morda bi s preseganjem predsodkov morali začeti tako, da se končno dostojno pokoplje posmrtne ostanke pobitih Romov in ostalih, ki že vrsto let čakajo na svoj večni mir.

Izbrano za naročnike
Na vesla od Komiže do Palagruže (3/5)
Moja hoja v gore in skozi življenje
»Bolje bo, da umremo kot hrabri možje in ne kot strahopetci!« (21. del)
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Je zahodna civilizacija na robu propada? Če verjamemo Glubbu, slabo kaže
  • 16. 04. 2026
Varčevanje na koncu mandata: rezanje stroškov in omejene širitve
  • 16. 04. 2026