Preseči smrt
Znanost in tehnika danes rešujejo najbolj zapletene probleme. Toda grožnja smrti je ostala. Današnja medicina je sposobna storiti marsikaj. Danes ljudje dosegajo visoko starost. Toda enkrat le umrjejo. Človek pa se oklepa življenja. Misel na smrt ljudi navdaja s strahom.
Tako se je dogajalo načelniku shodnice. Noben zdravnik ni mogel več pomagati njegovi hčeri. Jezus je bil zanj edino upanje, zato se je nanj obrnil. Toda Jezus je prišel prepozno. Hčerka je medtem umrla.
Evangelij pokaže, da je Jezus močnejši od smrti. Bog po Jezusu obuja k življenju tiste, ki so umrli. Bog je Bog živih, ne mrtvih.
Jezus želi povedati prav to resnico. Njegovo vstajenje je neovrgljiv dokaz, da je Bog močnejši od smrti. Tudi njegova obujanja mrtvih so znamenje, ki kaže na vstajenje in večno življenje.
Takrat so se ljudje smejali, ko je Jezus rekel, da deklica le spi. Tudi danes se mnogi posmehujejo, ko slišijo govor o vstajenju od mrtvih. Morda se imajo celo za kristjane, vendar v vstajenje ne verujejo. Smrt je vendar smrt in pomeni nepreklicni konec. Govorjenje v Svetem pismu o vstajenju razumejo le simbolično.
Za vernega ni nobenega razloga, da ne bi imel vstajenja od mrtvih za resnično. Kajti ni resnično le to, kar morem razumeti. Če res verujemo v Boga, ne v takega, ki si ga sami predstavljamo, ampak v tistega, ki se je razodel v Jezusu Kristusu, ki je prišel na ta svet, potem verujemo v gospodarja nad življenjem in smrtjo.
Res je, da smo v borbi proti smrti nemočni. Težko je izgubiti ljubljenega človeka. Še huje je, da bo prišel čas smrti tudi za vsakega od nas. Ob smrti nam kaj dosti ne pomagajo ne cvetlice, ne žalni govori. Ne pomaga še tako lep obred. Tukaj pomaga le vera: "Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor vame veruje, bo živel, tudi če umrje" (Jn 11, 25).
Kdor v Jezusa veruje, temu ni treba potlačiti misel na smrt. Ne rabi površne tolažbe o lepem pogrebu ali lepih govorih. Sicer bolečina ob izgubi dragega človeka ne gre mimo njega, vendar ga ne more streti. Zanj smrt ni zadnja beseda. Z Otonom Župančičem lahko reče: "Ne tam na dnu gomile ni vsega konec, tak poln pričakovanja je sen mrličev".
Kdor res veruje v Boga, sproščeno govori o smrti, a se hkrati veseli sedanjega življenja. Kajti vse lepo in dobro, kar doživlja v tem življenju mu je kazalec na tisto neizmerno srečo, ki mu jo Bog pripravlja v večnosti.
Tako se je dogajalo načelniku shodnice. Noben zdravnik ni mogel več pomagati njegovi hčeri. Jezus je bil zanj edino upanje, zato se je nanj obrnil. Toda Jezus je prišel prepozno. Hčerka je medtem umrla.
Evangelij pokaže, da je Jezus močnejši od smrti. Bog po Jezusu obuja k življenju tiste, ki so umrli. Bog je Bog živih, ne mrtvih.
Jezus želi povedati prav to resnico. Njegovo vstajenje je neovrgljiv dokaz, da je Bog močnejši od smrti. Tudi njegova obujanja mrtvih so znamenje, ki kaže na vstajenje in večno življenje.
Takrat so se ljudje smejali, ko je Jezus rekel, da deklica le spi. Tudi danes se mnogi posmehujejo, ko slišijo govor o vstajenju od mrtvih. Morda se imajo celo za kristjane, vendar v vstajenje ne verujejo.
Takrat so se ljudje smejali, ko je Jezus rekel, da deklica le spi. Tudi danes se mnogi posmehujejo, ko slišijo govor o vstajenju od mrtvih. Morda se imajo celo za kristjane, vendar v vstajenje ne verujejo. Smrt je vendar smrt in pomeni nepreklicni konec. Govorjenje v Svetem pismu o vstajenju razumejo le simbolično.
Za vernega ni nobenega razloga, da ne bi imel vstajenja od mrtvih za resnično. Kajti ni resnično le to, kar morem razumeti. Če res verujemo v Boga, ne v takega, ki si ga sami predstavljamo, ampak v tistega, ki se je razodel v Jezusu Kristusu, ki je prišel na ta svet, potem verujemo v gospodarja nad življenjem in smrtjo.
Res je, da smo v borbi proti smrti nemočni. Težko je izgubiti ljubljenega človeka. Še huje je, da bo prišel čas smrti tudi za vsakega od nas. Ob smrti nam kaj dosti ne pomagajo ne cvetlice, ne žalni govori. Ne pomaga še tako lep obred. Tukaj pomaga le vera: "Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor vame veruje, bo živel, tudi če umrje" (Jn 11, 25).
Kdor v Jezusa veruje, temu ni treba potlačiti misel na smrt. Ne rabi površne tolažbe o lepem pogrebu ali lepih govorih. Sicer bolečina ob izgubi dragega človeka ne gre mimo njega, vendar ga ne more streti. Zanj smrt ni zadnja beseda. Z Otonom Župančičem lahko reče: "Ne tam na dnu gomile ni vsega konec, tak poln pričakovanja je sen mrličev".
Kdor res veruje v Boga, sproščeno govori o smrti, a se hkrati veseli sedanjega življenja. Kajti vse lepo in dobro, kar doživlja v tem življenju mu je kazalec na tisto neizmerno srečo, ki mu jo Bog pripravlja v večnosti.
Zadnje objave
Strupena tisa namesto smreke – nepoznavanje narave lahko ogrozi življenja
23. 4. 2026 ob 16:32
Zalivske države načrtujejo alternativne logistične poti do Evrope
23. 4. 2026 ob 16:27
Od petka se zbirajo podpisi za referendum o ljubljanskih parkiriščih
23. 4. 2026 ob 14:10
Pismo ministrici Prevolnik Rupel: Vladna zdravstvena zapuščina je razvalina
23. 4. 2026 ob 12:11
23. april – Svetovni dan knjige in avtorskih pravic
23. 4. 2026 ob 7:30
Fakulteta toži UE Ljubljana, ker od nje želijo pozitivno mnenje o kanalu C0
23. 4. 2026 ob 6:00
Sveti Jurij in jurjevo
23. 4. 2026 ob 5:00
Svoboda se je vdala v usodo, SDS predlaga 14 ministrstev
22. 4. 2026 ob 17:51
Ekskluzivno za naročnike
Zemlja, hvala!
22. 4. 2026 ob 8:54
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
3 komentarjev
MEFISTO
V deželi, kjer se smrt goji kot kult, je nepotrebno govoriti o njenem preseganju.
Še čudno, da se ni nihče oglasil, da je v Barabrinem rovu znova dovolj prostora.
NatalijaL
Mislim, da se večina ljudi mnogo bolj kot smrti boji trpljenja in dolgotrajnega vegetiranja.
Če si veren, imaš upanje in veruješ v večno življenje, če pa si ateist, verjameš, da je s smrtjo vsega konec, tudi bolečin in trpljenja.
Tone
»Moj dih ne bo ostal v človeku za vedno, ker je meso. Njegovih dni bo sto dvajset let.«
Meseno mišljenje je smrt, duhovno mišljenje pa življenje in mir.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.