Preseči smrt

Znanost in tehnika danes rešujejo najbolj zapletene probleme. Toda grožnja smrti je ostala. Današnja medicina je sposobna storiti marsikaj. Danes ljudje dosegajo visoko starost. Toda enkrat le umrjejo. Človek pa se oklepa življenja. Misel na smrt ljudi navdaja s strahom.

Tako se je dogajalo načelniku shodnice. Noben zdravnik ni mogel več pomagati njegovi hčeri. Jezus je bil zanj edino upanje, zato se je nanj obrnil. Toda Jezus je prišel prepozno. Hčerka je medtem umrla.

Evangelij pokaže, da je Jezus močnejši od smrti. Bog po Jezusu obuja k življenju tiste, ki so umrli. Bog je Bog živih, ne mrtvih.

Jezus želi povedati prav to resnico. Njegovo vstajenje je neovrgljiv dokaz, da je Bog močnejši od smrti. Tudi njegova obujanja mrtvih so znamenje, ki kaže na vstajenje in večno življenje.

Takrat so se ljudje smejali, ko je Jezus rekel, da deklica le spi. Tudi danes se mnogi posmehujejo, ko slišijo govor o vstajenju od mrtvih. Morda se imajo celo za kristjane, vendar v vstajenje ne verujejo.

Takrat so se ljudje smejali, ko je Jezus rekel, da deklica le spi. Tudi danes se mnogi posmehujejo, ko slišijo govor o vstajenju od mrtvih. Morda se imajo celo za kristjane, vendar v vstajenje ne verujejo. Smrt je vendar smrt in pomeni nepreklicni konec. Govorjenje v Svetem pismu o vstajenju razumejo le simbolično. 

Za vernega ni nobenega razloga, da ne bi imel vstajenja od mrtvih za resnično. Kajti ni resnično le to, kar morem razumeti. Če res verujemo v Boga, ne v takega, ki si ga sami predstavljamo, ampak v tistega, ki se je razodel v Jezusu Kristusu, ki je prišel na ta svet, potem verujemo v gospodarja nad življenjem in smrtjo.

Res je, da smo v borbi proti smrti nemočni. Težko je izgubiti ljubljenega človeka. Še huje je, da bo prišel čas smrti tudi za vsakega od nas. Ob smrti nam kaj dosti ne pomagajo ne cvetlice, ne žalni govori. Ne pomaga še tako lep obred. Tukaj pomaga le vera: "Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor vame veruje, bo živel, tudi če umrje" (Jn 11, 25).

Kdor v Jezusa veruje, temu ni treba potlačiti misel na smrt. Ne rabi površne tolažbe o lepem pogrebu ali lepih govorih. Sicer bolečina ob izgubi dragega človeka ne gre mimo njega, vendar ga ne more streti. Zanj smrt ni zadnja beseda. Z Otonom Župančičem lahko reče: "Ne tam na dnu gomile ni vsega konec, tak poln pričakovanja je sen mrličev".

Kdor res veruje v Boga, sproščeno govori o smrti, a se hkrati veseli sedanjega življenja. Kajti vse lepo in dobro, kar doživlja v tem življenju mu je kazalec na tisto neizmerno srečo, ki mu jo Bog pripravlja v večnosti.