Preprečevanje slovenizacije na Koroškem. Valentin Inzko: Svobodnjaki pred volitvami delajo "zgago" in želijo opozoriti nase
Na Avstrijskem Koroškem bodo marca 2023 potekale deželnozborske volitve. Dober mesec pred njimi pa si je posebno provokacijo privoščil podmladek avstrijske Svobodnjaške stranke na Koroškem, ki je pozval k ustavitvi »slovenizacije«.
Do te provokacije so bili kritični v slovenskih manjšinskih organizacijah v Avstriji, pa tudi v domači politiki. Pogovarjali smo se z Valentinom Inzkom, predsednikom Sveta koroških Slovencev, kakšno je dejansko stanje na avstrijskem Koroškem, pa tudi koliko Slovencev na Koroškem sploh še živi.
Ministrstvo za zunanje zadeve bo k pogovoru povabilo avstrijsko veleposlanico
Podmladek koroške veje Svobodnjakov (FPÖ) je na svojem plakatu, s katerim je hotel privabiti volivce, zapisal, naj z glasovanjem z oblasti odženejo na Koroškem vladajočo socialdemokratsko stranko (SPÖ) in s tem preprečijo slovenizacijo Koroške. Gre za podmladek iste stranke, kateri je na Koroškem vladal Jörg Haider, ki je za časa svoje vladavine preprečeval dvojezičnost.
Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Manuel Jug je v svoji izjavi za javnost zapisal, da z obžalovanjem ugotavljajo, da se tudi v tokratnem volilnem boju FPÖ "poslužuje slovenščine, na račun katere stranka skuša hujskati proti našemu jeziku in naši kulturi, ki je vselej bila del koroške identitete"."Takšne napade na slovenski jezik in slovensko kulturo odločno obsojamo in jim bomo vselej aktivno nasprotovali," je še sporočil Jug. Po njegovih besedah je tako žalostno, da po "toliko desetletjih skupnega življenja na Koroškem nekateri še vedno niso dojeli, da je slovenščina obogatitev za deželo in njihovo prebivalstvo".
Odzvali so se tudi nekateri slovenski politiki, npr. evropska poslanka Romana Tomc, ki je zapisala, da "obsoja nedopusten in zavržen napad avstrijskih Svobodnjakov na slovensko kulturo in slovenski jezik" ter da "tako sovraštvo nima prostora v EU". Odzvali so se v SDS in Mladi Sloveniji, kjer so dejanje svobodnjakov močno obsodili, predvsem da "se podmladku svobodnjakov takšna objava zdi ustrezna za nabiranje političnih točk". V SDS so tudi kritizirali medel odziv zunanje ministrice Tanje Fajon.
Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je sicer "ostro obsodilo" objavo podmladka in jo označilo za "nedopusten izraz nestrpnosti do slovenske manjšine". Slovenija je tudi pozvala Avstrijo k takojšnjemu in ustreznemu odzivu na ta incident ter k polni uresničitvi 7. člena Avstrijske državne pogodbe, ki omogoča slovenski manjšini uresničevanje enakih pravic kot jih imajo ostali avstrijski državljani. Zaradi incidenta je minister Matej Arčon na pogovor povabil tudi avstrijsko veleposlanico v Sloveniji Elisabeth Ellison-Kramer.
Pripadniki slovenske manjšine v Avstriji sicer pozdravljajo ažuren in oster odziv Slovenije, a jih skrbi, da bo besedni spopad zasenčil vsebino konkretnega in že dolgo nerešenega problema, ki je sprožil politični obračun med dvema strankama v Avstriji, katerega postranska žrtev je manjšina.
https://twitter.com/MladaSlovenija/status/1623983095866175490
Število koroških Slovencev je težko oceniti
Podatkov, koliko ljudi se na Koroškem še opredeljuje za Slovence, trenutno nimamo, saj Avstrija v svojem cenzusu več ne sprašuje podatka o narodni pripadnosti. Se pa definitivno ta številka z leti zmanjšuje. V začetku 20. stoletja se je za Slovence na Koroškem opredelilo 75.136 ljudi, medtem ko je ta številka leta 2001 (ko je cenzus nazadnje omogočal opredelitve) znašala zgolj še 13.109. Opredeljeni Slovenci absolutno večino predstavljajo le še v občini Zell oziroma Sele, ki meji na Slovenijo, kjer po cenzusu iz leta 2001 predstavljajo 89 odstotkov prebivalstva. Nad 30 odstotkov slovenskega prebivalstva dosegajo še občine Pliberk (31 %), Bistrica pri Pliberku (33 %), Železna Kapla (39 %) in Globasnica (42 %).
V Svetu koroških Slovencev so plakat podmladka tudi kritizirali, opozorili pa so na določene paralele s kampanjami tako Domovinske službe oziroma Heimatdiensta, ki je uporabljal parolo »Ni Slovenca na Koroškem«, kot Jörga Haiderja iz leta 2006, ki je dejal, da je »Koroška enojezična«. Za mnenje smo povprašali predsednika Sveta koroških Slovencev, diplomata Valentina Inzka, sicer tudi visokega predstavnika za Bosno in Hercegovino med leti 2009 in 2021.
Ta je povedal, da je namen Svobodnjakov v tem, da pred volitvami naredijo »zgago« in da s tem opozorijo nase. Bazen glasov, ki ga skušajo pridobiti na Koroškem, obstaja, kot smo lahko videli na predsedniških volitvah, kjer samo na Koroškem od vseh 9 avstrijskih dežel aktualni predsednik Alexander van der Bellen ni dobil več kot 50 odstotkov glasov. V nekaterih občinah je celo zmagal njegov nasprotnik, kandidat svobodnjaške stranke Walter Rosenkranz.
Gre za dolgoletno logiko, katere sta se posluževala že Heimatdienst in nekdanji deželni glavar Jörg Haider. Kot je povedal Inzko, je odvetnik Rudi Vouk državnemu tožilstvu že prijavil situacijo v obširni dokumentaciji, tudi sklicujoč se na 7. člen avstrijske državne pogodbe.
https://twitter.com/Mladiforum/status/1623699923941171201
Glede števila Slovencev je Inzko povedal, da obstajajo 3 možnosti štetja. Oddajo na RTV, Dober dan, Koroška, ki cilja na slovensko manjšino v Avstriji, gleda okrog 40.000 ljudi. Naslednja skupina so verniki, kjer okrog 20.000 še moli in poje vsaj deloma v slovenščini. Število kulturno zavednih Slovencev pa je verjetno, tudi po nekaterih javnomnenjskih raziskavah, že padlo pod 10.000.
Podatki glede obiskovanja šol so bolj zaskrbljujoči. Vsako leto se v slovensko šolo vpiše nekaj tisoč otrok, vse skupaj v vseh ustanovah je številka okrog 4500. V prvem razredu osnovne šole je nekaj manj kot 200 otrok, ki med sabo govorijo slovensko, ta številka pa je nekoliko večja, če upoštevamo še uporabo jezika v družini. Vprašanje pa je tudi glede predšolske vzgoje, ali spada v obvezno šolstvo. Koroški Slovenci menijo, da ja, saj po avstrijski zakonodaji vsaj v zadnjem letu morajo hoditi v vrtec. V organizacijah tako želijo, da bi bilo možno učiti se slovenščine tudi v vrtcih.
7 komentarjev
efnc9wh
Dajmo povejmo naravnost. Najhujši "genocid" nad koroškimi Slovenci se je zgodil v času med 1945 in 1989 (v tem času se je na popisih deklarirano število Slovencev skoraj razčetverilo!), ko je Koroški absolutistično vladala SPÖ in donirala vse deželne glavarje v tem obdobju. Prvi povojni glavar je bil Hans Piesch, ki se je priselil iz Šlezije, do 1934 (avstrofašizem) bil župan Beljaka, takoj po anschlussu se je včlanil v NSDAP (članska številka 6.207.762) in se zaposlil v beljaški podružnici "Urada za rasna in migracijska vprašanja" (ufff, le kaj bi to lahko bilo v času nacijev in ob dejstvu, da ga je ustanovil sam Himmler, da bi pospešil etnično očiščenje Koroške?). Še tik pred kapitulacijo ga je gauleiter Friedrich Rainer (ja, čisto prava nacistična svinja, med okupacijo odgovoren tudi za nacistične zločine na Gorenjskem in tudi v tržaški Rižarni) osebno(!!!) poklical k sebi in nanj prenesel vodenje Koroške; istočasno je po telegrafu še poveril Ljubljansko pokrajino Leonu Rupniku). Nekaj mesecev je vodil dve prehodni vladi, nato pa ga je ob prvih povojnih volitvah silno strpna in antifašističnim vrednotam zaprisežena SPÖ postavila za spitzenkandidata na Koroškem. No, če njegov CV ni motil koroških socialdemokratov, pa je zato avstrijsko diplomacijo, ki mu je po dveh letih diskretno namignila, da začenjajo pogajanja o obnovi avstrijske državnosti, kjer se bodo prodajali za prvo žrtev nacizma, to bo pa malo težko, če bo eno od dežel vodil ex nazi, lahko pa odstopi iz "osebnih razlogov" v zameno za neko manj izpostavljeno funkcijo...
Nasledil ga je Ferdinand Wedenig. Ni znano, da bi kolaboriral z nacisti, še več, od neuspelega atentata na Hitlerja do konca vojne je bil zaprt v Dachau-u. Vsekakor pa bi Himllerja tako navdušil, da bi mu, če bi le bilo mogoče, kar iz onostranstva poslal kakšno odlikovanje. Črnilo na avstrijski državni pogodbi se še ni dobro posušilo, že je Wedenig ukinil obvezni dvojezični pouk na narodnstno mešanih območjih (bil je na voljo le še na podebno zahtevo, če se je staršem dalo hoditi po uradih in izpolnjevati obrazce).
Za njim je prišel Hans Sima iz Kanalske doline (in po materini strani Slovenec) in iskreno povedano mi ni jasno, kako se je znašel v tej SPÖjevi druščini. Dejansko se je zavzemal za sožitje med narodoma in ko je Dunaj hotel odkljukati eno točko iz 7. člena, se je aktivno zavzel za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel. In fasal pravi pogrom znotraj lastne stranke, ki je nekoliko spominjal na istočasni obračun s Kavčičem pri nas. Najhujši hujskači proti tablam so bili, kdo bi si mislil, SPÖjevi župani dvojezičnih občin, policija je popisovala udeležence šturma proti tablam, in med njimi naštela vrsto znanih članov koroške SPÖ, podobno med tistimi, ki so mu sredi noči prepevali nacistične podoknice.
Po odstopu ga je nasledil Leopold Wagner, ki je resda bil nekoliko premlad za sodelovanje z nacisti, vendar pa ni zamudil nobene priložnosti, da ne bi kazal raznih medalj in priznanj za pridnega hitlerjugendovca (Hitlerjevega pionirčka) in analitiki so si bili enotni, da ima zagotovljen "dosmrtni" mandat (podobno kot Janković, ki se pridno šlepa na zvezde in partizane). Skoraj bi se to uresničilo. Leta 1987 ga je med obletnico mature neki sošolec ustrelil na WCju. Atentat je sicer preživel, vendar je zaradi zdravstvenih razlogov kmalu predal žezlo Petru Ambrozyju, ki je glavaril premalo časa, da bi ga lahko ocenili. Kmalu zatem so namreč sledile volitve, kjer SPÖ ni več dobil absolutne večine in je oblast prevzel Haider...
Nek pregovor pravi, da kar je dovoljeno bogovom, ni nujno dovoljeno volom. Če je SPÖ lahko skoraj pol stoletja zelo očitno simpatizirala z nacizmom, je Haider fasal impeachment takoj, ko je ugotovil splošno znano zgodovinsko dejstvo, da pod Hitlerjem praktično ni bilo brezposelnosti. Za 8 let se je moral umakniti v opozicijske vice (glavar je bil nekdo iz "desne" ÖVP), dokler se ni spet zmagoslavno vrnil in v glavarski palači ostal vse do usodne prometne nesreče. OK, kot pravi politični lisjak je res populistično nabijal vse mogoče, dejansko pa... V času SPÖ so uničevali dvojezične table in medijsko "ubijali" preveč strpnega glavarja, ravno ob Haiderjevi vrnitvi pa so se znova pojavile prve dvojezične table. Res je, Haider je populistično mutil s številom tabel, naši "neodvisni" mediji so konstantno kazali neko tablico..., ki pa je mimoidečumu vendarle povedala, da je Bleiburg lahko tudi Pliberk, kar je bilo pod strpno SPÖ popolnoma nepredstavljivo. Mimogrede, v tem času so Slovenci tudi polagoma izginili iz repertoarja Ulrichsberga (heimatdienstovska verzija Dražgoš), kjer so jih "nadomestili" muslimani...
No, gremo še na prastrah pred Slovenci in da bi se v koroškem deželnem zboru slučajno zaslišala slovenska beseda. Dolgo časa po vojni ni bil v deželni zbor izvoljen noben deklariran Slovenec. Pravi preplah je nastal ob deželnih volitvah 1975, ko so se Slovenci združili v Enotno listo in koroškim politikom vseh barv je na koncu prav vidno odleglo, ko je EL za las spodletelo doseči prag. Kmalu po tistem je z Dunaja prišla direktiva, da je treba tudi Koroško razdeliti na več volilnih okrožij in Wagnerjeva administracija je izvedla pravi gerrymandering (kreativno prilagajanje volilnih okrajev za čim boljši volilni izplen določene opcije): območje s slovensko manjšino so razsekali na dva dela in nato vsakega posebej "utopili" v okrožju z občutno nemško večino. Kar je pomenilo, da je Slovenec lahko vstopil v koroški deželni zbor samo, če bi ga katera od strank postavila dovolj visoko na svoji listi. In uganili ste, med večjimi strankami, pa naj bodo "leve" ali "desne", je ni bilo, ki bi se upala storiti kaj takega. Še celo dunajski zvezni parlament je bil lažje dosegljiv, kar bi lahko potrdil Karl Smolle, ki je v času našega osamodvajanja tam zastopal Zelene. Celovška "trdnjava" je padla šele leta 2013, ko sta v deželni parlament vstopila kar dva deklarirana Slovenca. Ena je bila Zalka Kuchling, ki so jo nekako pričakovano kandidrali Zeleni, ki že tako slovijo kot manjšinam najbolj naklonjena stranka. Drugi je bil Alois Dolinar. Le katera stranka poleg Zelenih je še imela toliko "med nogami", da si je upala na dovolj visoko mesto na listi postaviti Slovenca? Za FPÖ je pričakovano, da ne. Za "strpno" SPÖ bi glede na do sedaj povedano tudi že lahko vedeli, da najbrž ne. Potem je pa to bila "desna" ÖVP? Nak! Kdo je pa to potemtakem? Potem pa ostane samo še Team Stronach. Ki jo je ustanovil in v tistem obdobju vodil Frank Stronach. Eden najbogatejših Avstrijcev, "neoliberalec", kapitalist... V njegovi lasti je tudi na SV naše države dobro znana Magna, ki reže vsakdanji kruh tudi prenekateremu Mariborčanu....
Kaj pa vem
Sol na rano zavednih Slovencev v Avstriji je vseskozi dodajala matica, ki ni priznavala desno usmerjenih Slovencev.
Rokc5
osd: Iskrene čestitke, odlično opisano. Če Vas ne moti, malce osebno vprašanje: od kje tako dobro poznate razmere na Koroškem? vse dobro!
Peter Klepec
Ja, dajmo povedat naravnost. Ne vem zakaj se Avstrijci toliko naprezajo. Zakaj ne storijo enako, kot so storili Slovenci na drugi strani meje? Ne samo, da so Stajerce in Kocevarje izgnali, tudi od ostalih domorodcev nemsko ne zna vec nihce. Saj ne trdim, da bi bilo prav, bi pa bilo reciprocno. Ce se ze gremo ravbarje in zandarje.
Andrej Muren
Slovenci žal nismo taki kot Albanci, ki so s svojo rodnostjo na Kosovu premagali Srbe in jih dobesedno potisnili v kot. Žal tudi nismo taki kot Srbi, ki so nacionalno neprimerno bolj zavedni od nas in se zlepa ne dajo potujčiti. Poturica v Srbiji je med Srbi vedno veljal za izmeček, nemčur v Sloveniji med Slovenci pa za višji razred. Zato smo, kjer smo.
MEFISTO
Ruskega poslanika si zunanja mnistrica ni drznila poklicati na pogovor, ko se je odkrila ruska špijonska zarota.
Do avstrijskega ambasadorja pa ni imel zadržkov.
Vse kaže, da želi vladajoča koalicija z Avstrijo znova odvračati pozornost od lastnih neumnosti.
Kot v slabih strarih komunističnih časih!
Thor
Tudi po plebiscitu bi Koroška lahko ostala enako ali bolj slovenska, če bi imeli Slovenci na tem območju več otrok in večjo narodno zavednost od Avstrijcev. Niti en pogoj se ni izpolnil.
Če bi Slovenci v zadnji 100 letih pokazali enako ljubezen do naroda, družine, otrok, kot so ga v enakem času pokazali Turki, bi nas bilo danes 10-14 milijonov, naša pa ne bi bila le Koroška, ampak tudi Trst, Gorica, del Furlanije, kompletna Istra, Reka, del Kvarnerja ...
Namesto tega smo pred enako preizkušnjo kot naši rojaki na Koroškem. Kot kažejo podatki bo rezultat čez 100 let enak tudi na tej strani Alp. Takratni potomci Slovencev bodo zgolj še izumirajoča manjšina (pod 400.000 prebivalcev).
Si na Domovini upate napisati članek o balkanizaciji, šiptarizaciji, islamizaciji Slovenije, da ne bomo pometali le pred tujim pragom?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.