Prepovedani dvom: Kaj če je "znanstvena večina", ki stoji za človeškim vplivom na podnebne spremembe, ustvarjena umetno?

Slika: ejaugsburg via Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
V debati o globalnem segrevanju vedno znova slišimo, da za teorijami stoji 97 % svetovnih znanstvenikov. Konsenz, ki je neverjetno visok - in zato sumljiv. Vedno znova je slišati, da so vsi tisti, ki teoriji globalnega antropogenega segrevanja nasprotujejo, na plačilni listi takih ali drugačnih kapitalistov.

Če obtožiš drugega, da je na plačilni listi (in zato nekaj trdi), se ta obtožba lahko vedno obrne tudi v tvojo smer: na čigavi plačilni listi pa si ti, da trdiš, kar trdiš?

Kaznovan, ker je zdravo dvomil - ali ker je bil zdrahar?


Avstralsko javnost je v preteklem letu precej razburkalo, da je univerza James Cook odpustila enega svojih pomembnih strokovnjakov za koralne grebene, fizika Petra Reeda. Pred kakšnim mesecem mu je sodišče zaradi dejanja univerze dosodilo mastno odškodnino. Peter Reed trdi, da so ga vrgli iz službe, ker je govoril resnico - da človeški faktor nima vpliva na izginjanje velikega koralnega grebena, saj ta sploh in izginja - in da ga zato želijo utišati. Da je njegov primer prelomen za akademsko svobodo. Univerza pa se brani, da ima vso pravico do svojih stališč - in da mu tega niso nikdar oporekali - da pa ni bilo prav, na kakšen način jih je širil in da je ob tem blatil tako svojo ustanovo kot kolege.

Sodišče je očitno menilo drugače.

Nov duhovniški kult


Znanost je v očeh sodobnega človeka nekaj tako rekoč svetega. Na razsvetljenstvu utemeljena miselnost v znanosti vidi jamstvo napredka in (vsaj malo še vedno) možnost za rešitev vseh svetovnih problemov. Tako tudi znanstvenika razume kot človeka znanosti, nekakšnega novega duhovnika, ki je ves predan svoji veliki ideji o novem, drugačnem svetu, in temu posveča vse svoje življenje. Zato mu javnost (in še sploh njegova žena in otroci) pač odpusti njegovo čudaštvo, nenavadnost in pomanjkanje občutka za vsakdanje zadeve. Podoba iz risank pravzaprav.

Znanstvenik z roko v roki z "metodo" nezmotljivo stopa proti resnici in jo razkriva. Ker je tako zavezan in usmerjen proti resnici, je imun za vse težave tega sveta in v svojem prizadevanju vrhunsko etičen. Edino, kar gre pri tem lahko narobe je, da izgubi pamet, da se mu zmeša - in potem nastane "nori znanstvenik", ki bi uničil svet ali pa ga vsega pobarval na pantone 0212.

Financirana resnica


Resnica je pač drugačna in večinoma so tudi znanstveniki in znanstvenice povsem običajni fantje in dekleta, med katerimi so nekateri še kako praktični in pragmatični. Tudi do te mere, da se po treznem razmisleku že dobro zavedamo, da glavna težava znanstvenika (in njegove verodostojnosti) ni, da bi bil psihično bolan (in da tudi njega, kot kogarkoli drugega, psihična bolezen ne diskvalificira), ampak da je podkupljen. Da dela, piše, govori in ukrepa, kot mu narekuje tisti, ki ga financira. Saj ni nujno, da se skuša okoriščati sam - lahko da je "naročilo" dobil njegov inštitut, univerza, laboratorij: on pač pridno in vestno opravi svoje strokovno delo, ki ga potem PR mašinerija lahko zasuka tako ali drugače.

Težava je, ker nobena in nikakršna ustanova na to ni imuna - in bolj ko se nekdo sklicuje, da je "nevtralen", bolj je sumljiv. Je pa seveda res, da se temu žalostnemu dejstvu navkljub znanstvenik vedno lahko tolaži, da so kamenčki mozaika, ki jih je s trudom obrusil, pač resnični in pošteni - pa čeprav jih potem nekdo koristoljubno vkomponira v tako ali drugačno skropucalo. In da bodo ti kamenčki ostali, tudi ko bo skropucalo že zdavnaj razbito in pozabljeno. Kot je ZDA letela na Luno tako rekoč na podlagi nacistične tehnologije.

Kapital v ozadju okoljske skepse


Eden glavnih očitkov skeptikom glede človeškega vpliva na globalno segrevanje je ravno to - da jih je nekdo dobro plačal, da to trdijo. Plačal v interesu, da bi lahko še naprej opravljal svoj (tako ali drugače okolju neprijazen) posel. Kot je tobačna industrija dolga leta plačevala znanstvenike, da so trdili, da kajenje ni škodljivo. Ob dokaj rednem prebiranju okoljskih objav sem postal na to pozoren in so razmere resnično strašljive - tako ali drugače je v ozadju "popularnih" eko-skeptičnih znanstvenikov in pobud velik kapital. Morda skrit pod zelo lepo zveneče ideje napredka in svobode - a ob (niti ne preveč temeljiti) raziskavi se lepo pokaže, od kod priteka.

A zakaj bi bili sumničavi samo do skeptikov? Kaj pa če se pro-ekologi znajo samo bolje skrivati, bolje obvladajo PR? Če so pač prevladali do take mere, da jim nihče nič ne more. Če gre torej v ozadju samo za spopad kapitala - Rotschild proti Sorosu? Strašljiva, a niti ne tako nerealna domneva (imeni bogatašev pa res samo za ilustracijo). Ali pa gre za merjenje moči med kapitalom in politiko.

Nova Potemkinova vas


V politiki je zgodba sicer malo drugačna: ekologija je, tako se zdi, kot mnoge druge "razžarjene" teme, trenutno pravšnje bojišče, da se populaciji lahko zdi, da politike še rabimo - in jim plačamo limuzine in velike hiše. Da v resnici vsi po vrsti bolj malo verjamejo v stvari, ki jih trobijo, ampak zaradi njih se javnost uporabno polarizira. Tako so pripravljeni plačati več (ker se njihov "heroj" zavzema za njihovo stvar) in pa slepi so za resnične nepravilnosti, krivice in težave. Kot Greta, ki vpije, kakšna krivica se ji godi, vsem zasužnjenim, izkoriščanim in zlorabljenim otrokom na svetu v brk.

Svoje dodajo v to zmešnjavo, kjer je težo videti resnico, še mediji. Najprej so tudi oni očitno na taki ali drugačni plačilni listi. Potem pa tudi za ekologijo velja, da je "najboljša novica slaba novica". Ekologija, eko kataklizma in nova revolucija so pač zadeve, ki ustvarjajo senzacijo - in senzacija se dobro prodaja.

Resnica o okolju


Včasih je mukotrpno iz vsega tega cirkusa izbrskati, kaj je potemtakem res, in po tem živeti. Ter v skladu s tem morda celo zasnovati svoje gospodarstvo, politiko in poročanje. A tako je bilo vedno - in verjetno vedno bo. Včasih je bilo pomanjkanje informacij, danes je poplava.

In z nekaj treznega pogleda tudi za primer Petra Reeda lahko domnevamo, da sploh ne gre za vprašanje ekologije. Pač pa za otročji konflikt med kolegi. Kjer je pač univerzitetni kolektiv glasno trobil v ekološko trombo, ker je bil tako bolj relevanten (in zato dobil sredstva). Po drugi strani pa je svojo korist zavohal lobi farmerjev in se postavil ob bok "mučencu".
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike