Po novem poročilu stockholmskega Mednarodnega inštituta za mirovne raziskave (Sipri) je svetovna poraba za vojsko v letu 2022, ob upoštevanju ruskega napada na Ukrajino, dosegla novo najvišjo vrednost, in sicer 2,24 bilijona dolarjev. In to kljub temu, da je bila realna rast svetovnih vojaških izdatkov v letu 2022 upočasnjena zaradi inflacije, ki je v mnogih državah dosegla rekordne ravni.
Pri Sipriju so prepričani, da poleg vojne v Ukrajini tudi napetosti med ZDA in Kitajsko v vzhodni Aziji zelo prispevajo k rekordni vojaški porabi. Pri tem prelom v oboroževalni miselnosti dosega tudi Evropa, saj je svoje izdatke predvsem v luči vojne v Ukrajini povečala na najvišjo vrednost od konca hladne vojne.
Na globalni ravni so se vojaški izdatki na letni ravni povečali za 3,7 odstotka na 2,24 bilijona dolarjev. Vodilna država po višini izdatkov ostajajo ZDA (877 milijard dolarjev), sledita Kitajska (292 milijard) in Rusija (86,4 milijarde). Prvo peterico zaključujeta Indija (81,4 milijarde) in Savdska Arabija (75 milijard).
ZDA namenile rekordno vojaško pomoč Ukrajini, a ta znaša le 2,3 % njihove vojaške porabe
Združene države Amerike ostajajo daleč največji vojaški porabnik na svetu. V letu 2022 je njihova vojaška poraba znašala 877 milijard dolarjev, kar predstavlja 39 odstotkov celotne svetovne vojaške porabe. 0,7-odstotno povečanje ameriških izdatkov v realnih vrednostih leta 2022 bi bilo še večje, če ne bi bilo najvišje ravni inflacije od leta 1981. V letu 2022 so ZDA namenile 295 milijard dolarjev za vojaške operacije in vzdrževanje, 264 milijard dolarjev za nabavo in raziskave ter razvoj in 167 milijard dolarjev za vojaško osebje.
Sipri kljub temu razume rast vojaških izdatkov ZDA v letu 2022 v veliki meri kot posledico rekordne finančne vojaške pomoči, ki so jo zagotovile Ukrajini. Ta je v letu 2022 znašala 19,9 milijarde dolarjev. Čeprav je to največja količina vojaške pomoči, ki jo je katera koli država dala enemu samemu prejemniku v katerem koli letu po hladni vojni, pa predstavlja le 2,3 odstotka celotne ameriške vojaške porabe.
Ob tem poudarjajo, da je treba upoštevati, da že majhen odstotni porast ameriške obrambne porabe pomembno vpliva na raven svetovne vojaške porabe.
Evropsko porabo vzdignile predvsem Nemčija in sosede Ukrajine
Evropski vojaški izdatki so se povečali na 480 milijard dolarjev, kar predstavlja 13 odstotkov več kot v 12 mesecih pred tem. Izdatki so za tretjino večji kot pred desetletjem, ob upoštevanju inflacije pa so prvič evropski izdatki presegli raven iz leta 1989, ko se je končala hladna vojna.
Največji porabnik proračunskih sredstev za obrambo v Evropi je Združeno kraljestvo, ki je temu sektorju namenilo 68,5 milijarde dolarjev. Sledi Nemčija, ki je izvedla preobrat v največje oboroževanje po drugi svetovni vojni, za kar je namenila 55 milijard dolarjev, in se povzpela na sedmo mesto globalne lestvice. Takoj za njima se nahaja Francija. Na inštitutu so ob tem opozorili, da pri tej številki inflacija ni upoštevana, kar pomeni, da je bila dejanska poraba še višja.
Poraba v Srednji in Zahodni Evropi se je v zadnjem desetletju povečala za tretjino, v naslednjem desetletju pa naj bi se ta trend nadaljeval in stopnjeval. Skupaj pa so države v Srednji in Zahodni Evropi v letu 2022 skupaj porabile 345 milijard dolarjev.
Zanimivo je, da so v Evropi ene največjih letnih povečanj izdatkov imeli na Finskem (36 %), v Litvi (27 %), na Švedskem (12 %) in na Poljskem (11 %). Tu se natančno vidi, da je glavni namen povečanja izdatkov za oboroževanje predvsem vojna v Ukrajini, saj so praktično vse omenjene države prve ali druge sosede Ukrajine ali Rusije.
Kitajska v povečanje pomorske oborožitve, Japonska z največjo porabo po 1960
Skupna vojaška poraba držav v Aziji in Oceaniji je bila 575 milijard dolarjev. To je bilo za 2,7 odstotka več kot leta 2021 in za 45 odstotkov več kot leta 2013. Povišani izdatki nadaljujejo neprekinjen trend, ki sega do leta 1989.
Kitajska je ostala drugi največji svetovni oboroževalec, saj je za to namenila približno 292 milijard dolarjev v letu 2022. To je bilo za 4,2 odstotka več kot leta 2021 in za 63 odstotkov več kot leta 2013. Kitajska poraba za obrambo se je povečevala 28 zaporednih let. Glede na spor z ZDA predvsem glede neodvisnosti Tajvana in širitve vpliva na Južnokitajsko morje ni čudno, da je Kitajska največ vložila prav v pomorsko oboroževanje. Temu trendu sledijo tudi Japonska, Indonezija, Vietnam in Avstralija.
Ladje kitajske mornarice (foto: wikipedia)
Prav japonska vojaška poraba se je med letoma 2021 in 2022 povečala za 5,9 odstotka in dosegla 46,0 milijarde dolarjev ali 1,1 odstotka BDP-ja. To je bila najvišja raven japonske vojaške porabe od leta 1960. Japonska doživlja temeljno spremembo v svoji vojaški politiki, saj nova nacionalna varnostna strategija, objavljena leta 2022, predstavlja ambiciozne načrte za povečanje japonske vojaške sposobnosti v naslednjem desetletju v odzivu na dojemanje naraščajočih groženj iz Kitajske, Severne Koreje in Rusije.
Rusija imela veliko več izdatkov, kot jih je pričakovala
Ukrajina je, logično, zaradi vojne lani zabeležila 640-odstotno povečanje vojaških izdatkov na 44 milijard dolarjev in je trenutno na 11. mestu v svetu, potem ko je bila še leto prej šele na 36. mestu. Vojaška poraba Rusije pa se je povečala za približno 9,2 odstotka, na približno 86,4 milijarde dolarjev.
Podatki, ki jih je Rusija objavila konec leta 2022, kažejo, da so stroški nacionalne obrambe, največjega deleža ruske vojaške porabe, že bili za 34 odstotkov višji v nominalnih cenah kot v načrtih proračuna, ki so bili sestavljeni leta 2021. "Razlika med načrti proračuna Rusije in njeno dejansko vojaško porabo v letu 2022 nakazuje, da je invazija na Ukrajino stala Rusijo veliko več, kot je pričakovala," dodajajo pri Sipriju.
Turčija in Nigerija s konkretnim padcem izdatkov za obrambo
Zanimivo je, da so se vojaški izdatki v bodoči največji državi po prebivalstvu, Indiji, povečali na 81,4 milijarde dolarjev. Gre za 6,0 odstotka večjo porabo kot leta 2021. S tem je Indija postala četrta največja porabnica na svetu in prehitela Savsko Arabijo, peto največjo porabnico. Njihovo povečanje obrambnih izdatkov je bilo kar 16-odstotno, na približno 75 milijard dolarjev, kar je prvo povečanje po letu 2018.
Na drugi strani pa so se zelo zmanjšali nigerijski vojaški izdatki. Po 56-odstotnem povečanju v letu 2021 so se leta 2022 zmanjšali za 38 odstotkov, na 3,1 milijarde dolarjev. Turški vojaški izdatki pa so se že tretje leto zapored zmanjšali in dosegli 10,6 milijarde dolarjev, kar je 26 odstotkov manj kot leta 2021.
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.