Pregled leta in obeti za 2023: Cena elektrike bo Ahilova peta slovenskega gospodarstva



Slovensko gospodarstvo se je po pandemiji kovida-19 hitro pobralo. Že sredi leta 2021 je preseglo predkrizno raven, visoka rast pa se je nadaljevala tudi v prvi polovici iztekajočega se leta. Malokdo je pričakoval tako silovit odboj. Še manj pa jih je predvidelo ruski vojaški napad na Ukrajino 24. februarja 2022. Ta je zaznamoval leto tudi v gospodarskem smislu.

Evropske energetske iluzije - predvsem nemške - so se sesedle kot hišica iz kart; gospodarstva, ki so komaj dobro zadihala, so se znašla pred novo preizkušnjo. Napovedi gospodarskih gibanj ob koncu leta sicer niso tako katastrofične, kot se je zdelo še pred meseci – Sloveniji se obeta v prihodnjem letu enoodstotna rast –, toda skrbi je še precej.

Ena od teh je inflacija. Zaradi njene zapletenosti - kombinacije ekspanzivne denarne politike, pokoronske razsipnosti in ponudbenega šoka - je težko napovedati, kdaj se je bomo rešili; pričakovati pa je, da se bo rast cen nadaljevala tudi prihodnje leto. Po dolgih letih ekspanzivne denarne politike so centralne banke končno le potegnile zavoro. Evropska centralna banka (ECB) je od julija obrestne mere dvignila že za 2,5 odstotne točke.

Pečečnik: Gospodarstvo bi lahko v prihodnjem letu počepnilo


Kako pa kaže Sloveniji, kjer je prišlo v tem turbulentnem obdobju do menjave oblasti? Joc Pečečnik, predsednik Slovenskega poslovnega kluba (SBC), ni optimističen. "Vojna v Ukrajini se nadaljuje, energetska kriza se ne ohlaja. [...] Ne napovedujem smrti, ampak zelo težke razmere za podjetništvo. Če bomo imeli do podjetnikov tak odnos, kot ga trenutno kaže vlada, da je v bistvu podjetnik edina molzna krava, potem nisem prav optimist," je dejal pred dnevi.

Po njegovih besedah bi lahko kmalu, med marcem in junijem, gospodarstvo "dobesedno počepnilo". Opozoril je na preveliko državno porabo in davčno obremenitev plač, vlado pa pozval, naj začne razmišljati manj socialistično in se usmeriti v pomoč podjetjem.

Ahilova peta slovenskega gospodarstva


Če se je ob nastopu vlade zdelo, da nekatere škodljive zaveze iz koalicijske pogodbe, denimo odprava dohodninske reforme, na koncu vendarle ne bodo izvedene – na kar sta namigovala gospodarski in finančni minister –, pa se je izkazalo, da misli vlada resno.

Krepitev davčnega primeža, ki je v Sloveniji že tako nadpovprečen, dolgoročno prav gotovo ne bo vplivala pozitivno. Vseeno pa takšne in podobne vladne poteze kratkoročno, pri spopadu z energetsko krizo torej, ne bodo imele večjega pomena.
Krepitev davčnega primeža, ki je v Sloveniji že tako nadpovprečen, dolgoročno prav gotovo ne bo vplivala pozitivno. Vseeno pa takšne in podobne vladne poteze kratkoročno, pri spopadu z energetsko krizo torej, ne bodo imele večjega pomena.

Gospodarski kazalniki so – in bodo – v bistvenem delu odvisni od dogajanja na tujem. Države, ki ukrepajo v skladu z evropskimi smernicami, pri inflaciji in gibanju BDP-ja tako ne bi smele bistveno odstopati od evropskega povprečja. Razen če se znotraj katere od članic pojavijo kakšne posebnosti, še posebej kar se tiče cene energentov. In zdi se, da je takšna posebnost zadela ravno Slovenijo: Električna energija je pri nas zaradi več razlogov (eden od teh so težave pri zakupih) bistveno dražja kot drugod.

Cena elektrike bo v letu 2023 – če si sposodimo priljubljeno frazo Luke Mesca – Ahilova peta slovenskega gospodarstva.

Vladni interventni zakon


Za nastalo situacijo bi težko okrivili koalicijo, vseeno pa bi od vlade, ki jo vodi Robert Golob, čudežni deček slovenske energetike, na tem področju pričakovali bolj proaktiven pristop. V decembru je bil sicer sprejet 1,2-milijarde težak zakon o pomoči gospodarstvu, ki pa je naletel na ostre kritike s strani delodajalskih organizacij. Pomoč se jim ne zdi zadostna, glavne težave, visoke cene električne energije, pa ne rešuje.

Ob očitani nezadostnosti je treba opozoriti tudi na drugi vidik: vlada je pri pomoči zamejena z zmožnostmi proračuna; primanjkljaj bo prihodnje leto že tako znašal 5 odstotkov BDP. Če je torej gospodarstvo kritično, da je vladna pomoč nezadostna, pa po drugi strani Fiskalni svet ocenjuje, da je preobsežna.

Potrošniški optimizem je dobrodošel


V zadnjem mesecu ali dveh nekateri kazalniki vendarle kažejo na to, da gospodarska ohladitev morda ne bo tako huda, kot se je zdelo pred meseci. V ZDA je agresivno zategovanje denarne politike začelo dajati rezultate, ob tem pa se zdi, da bi lahko prišlo do tako želenega mehkega gospodarskega pristanka (soft landing).

Po podatkih Umarja se je decembra drugi mesec zapored izboljšala tudi gospodarska klima – tako v gospodarstvu kot tudi med potrošniki. Kar pa ni omejeno samo na Slovenijo: podjetniška klima se je izboljšala tudi v Nemčiji, od katere je naše gospodarstvo močno odvisno.

Na izboljšane kazalnike razpoloženja se sklicuje tudi glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Bojan Ivanc. V svoji optimistični prednovoletni kolumni z naslovom Izbruh optimizma ob koncu leta je zapisal, da so napovedovalci slabe usode evropskemu gospodarstvu in oznanjevalci novih recesij ta mesec prejeli še en udarec.

Ob tem dodaja, da so slovenski potrošniki konsistentno bolj pesimistični od potrošnikov drugih držav – v zadnjem desetletju je bilo razpoloženje Slovencev v povprečju za 10 odstotnih točk nižje kot v državah EU. "Tistim, ki vedno zrejo v tla, se lahko zgodi, da spregledajo mavrico," zaključuje Ivanc.

Potrošniški optimizem gospodarstvu gotovo ne bi škodil. Upamo pa lahko, da so optimistične ocene, ki prihajajo s strani slovenske vlade – sploh njenega predsednika – predvsem v funkciji krepitve ljudskega optimizma; in da ne kažejo na to, da se vladajoči ne zavedajo izzivov, ki jih čakajo v letu 2023. Velja namreč tudi obratno: Tistim, ki zrejo v nebo in iščejo mavrico, se lahko zgodi, da spregledajo (energetsko) past.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike