Predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja se obeta podpora, opozicija odločno proti

V Državnem zboru je potekala splošna razprava o koalicijskem predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ter predlogu novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Predlog zakona o evtanaziji je sicer že drugič v zakonodajnem postopku, in sicer na predlog vseh treh koalicijskih strank. V opozicijski stranki SDS so zahtevali splošno razpravo.

Marca 2024 so poslanci v DZ zavrnili predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je vložilo društvo Srebrna nit skupaj z volivci. Poslanci so s 64 glasovi proti in devetimi za odločili, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. V Gibanju Svoboda so izrazili mnenje, da je predlog zakona sicer dobro pripravljen, vendar pa gre za pomembno družbeno vprašanje, ki terja širšo razpravo. Vložili so predlog posvetovalnega referenduma. Posvetovalni referendum o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je potekal 9. junija 2024 - istočasno kot evropske volitve in še druga dva referenduma o rabi konoplje in o referenčnem glasu. Volilna udeležba je bila 41,43 odstotna, volivci so oddali 378.917 glasov za (54,89%) in 311.429 proti (45,11%).

Na prvi obravnavi predloga zakona marca 2024 je etnolog Andrej Pleterski kot eden izmed avtorjev predloga zakona pojasnil, da je namen predlaganih zakonskih rešitev pomagati pacientom, sposobnim odločanja o sebi, ki neznosno trpijo brez upanja, da se bo to spremenilo. Kot je povedal, koristi od zakona ne bi imeli le pacienti, temveč vsi, ki se bojijo nedostojanstvenega in trpečega življenja. Po njegovih besedah predlog ne uvaja prekinitve življenja namesto zdravljenja ali paliativne oskrbe. Stranki SDS in NSi sta bili odločno proti, zakon naj bi po njihovi oceni podpiral kulturo smrti namesto kulture življenja. V stranki NSi so med drugim opozorili, da predlog zakona radikalno spreminja tudi poslanstvo zdravnikov. Predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović je takrat povedala, da predlogu zakona nasprotujejo predvsem v osnovni želji zdravnika pomagati bolniku. Predlagani zakon po njenih besedah predvideva, da bi bili zdravniki izdatno vključeni v posege, povezane z evtanazijo, kar pa bi vneslo dodatno breme v njihovo delo. Slovensko zdravniško društvo je prav tako nasprotovalo aktivnemu ubijanju bolnika, v zameno so ponudili dobro dostopno paliativno oskrbo, s katero pomagajo trpečemu, da zadnje dni življenja preživi na človeka dostojen način. Iz zdravniških vrst so napovedali, da bi ob uveljavitvi zakona mnogo zdravnikov pri izvajanju evtanazije uveljavljalo ugovor vesti.

Januarja letos so v Svobodi nadaljevali s pripravljanjem zakonodaje. Koalicijski poslanci so napovedali, da bo zakon pozitiven za vse, saj bo najranljivejšim posameznikom omogočil dostojno smrt. Izrazili so prepričanje, da zakon prinaša rešitve, ki bodo sprejemljive tudi za nasprotnike. V združenju Srebrna nit so pojasnili, da predlog zakona ne vključuje več možnosti evtanazije, čeprav že začetna različica ni vsebovala tega izraza. Pleterski je povedal, da so v zakon vnešene stroge varovalke, ki zagotavljajo, da nihče »ne bo zlohotno odvzel življenja ali preslepil drugega«. 

Predlog zakona ocenjuje, da je pomoč pri samomoru cenejša kot paliativna oskrba

Vendar pa je bilo na današnji izredni seji videti, da poslancev strank SDS in NSi spremembe predloga zakona niso prepričale. »Koalicija se sklicuje prepričljivo na večino z referenduma o pomoči pri končanju življenja. A ta večina je bila komaj 54,87 odstotna. Ko gre za življenje in smrt, ni dovolj polovična družbena podpora,« je dejala poslanka Alenka Helbl (SDS), ki je poudarila, da ni dovolj tiha večina. Ob tem je še spomnila, da se je na nedavnem referendumu pokazalo, kaj je prepričljiva večina - zakon o ZDPIDU je zavrnilo skoraj 93 odstotkov udeleženih volivcev. Po njenih besedah mora biti pri temah, kot je evtanazija, družbeni konsenz, ne pa politični eksperiment. »Demokracija ni samo štetje glasov, je tudi odgovornost, ko odločamo o tem, ali naj država omogoča smrt,« je še opozorila.

»Ko govorite, da želijo ljudje umreti, ker neznosno trpijo, me res zanima, koliko takšnih primerov zares osebno poznate,« je dejala poslanka Jelka Godec (SDS), ki je še vprašala, koliko tovrstnih osebnih izpovedi je sploh resničnih. »Kdo smo mi politiki, da bomo odločali, kdo lahko naredi samomor in kdo ne,« je še komentirala izjavo, naj država omogoči smrt. Predlagatelje je tudi vprašala, kako bo zakon vplival na ureditev paliativne oskrbe. »V tem predlogu zakona ocenjujete finančno - kako je cenejša pomoč pri samomoru kot pa paliativna oskrba,« je še navedla in dodala, da v predlogu zakona predlagatelji ocenjujejo, da je ceneje ubiti človeka kot ga zdraviti, mu olajšati trpljenje.

Tudi poslanka Alenka Jeraj je dejala, da v stranki SDS odločno nasprotujejo zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je v parlamentarni postopek vložila skupina poslank in poslancev. Spomnila je, da je bil predlog, ki ga je vložila Srebrna nit, marca 2024 v prvi obravnavi zavrnjen. »Rezultat kaže na to, da ni širšega soglasja v družbi, da se uveljavi tak zakon,« je komentirala izid posvetovalnega referenduma. Veliko več bi se morali pogovarjati o tem, zakaj ponujamo usmrtitev, namesto da bi poskrbeli za naše starejše. »Slovenci smo visoko na lestvici po deležu samomorov. Na tem področju se trudimo preprečevati samomore, osveščati ljudi in jim nuditi pomoč, da se ne odločijo za tako drastičen korak. Izvajamo delavnice in različne aktivnosti za prepoznavanje ljudi s težavami ter odvračanje ljudi od samomora. Ogromno aktivnosti je za pomoč ljudem v stiskah. Na drugi strani pa bi s tem zakonom to pomoč pri samomoru oziroma samomor spodbujali,« je dejala Jerajeva in dopolnila, da so za samomor v predlogu zakona zgolj izbrali lepši izraz.

Da ta zakon ruši vse veljavne temelje družbenega reda, je prepričana tudi poslanka Iva Dimic (NSi). Po njeni oceni je poleg tega zakon tudi slabo napisan, brez ocenjenih tveganj - kar je za tako občutljivo temo kot je uzakoniti smrt, po njenih besedah izjemno problematično in zaskrbljujoče. V stranki NSi pozdravljajo vsak napor, ki pripomore k zmanjšanju trpljenja, vendar po besedah poslanke usmrtitev človeka to nikoli ne more biti. »Smrt ni rešitev,« je poudarila. Opozorila je, da je ljudem treba omogočiti dostop do strokovne medicinske pomoči, za lajšanje bolečin in hitrejši razvoj paliativne oskrbe. »Ljudi ne smemo pustiti samih v zadnjem obdobju njihovega življenja. Ne moremo mimo zdravniške stroke, ki se je zakonu jasno uprla. Ne moremo mimo komisije za medicinsko etiko, ki poudarja, da zakon spremlja visoko etično tveganje in da se bodo krepila pričakovanja in pritiski na stare in nebogljene, naj sami ali s pomočjo končajo svoje življenje,« je opozorila.

Eva Irgl iz poslanske skupine nepovezanih poslancev je napovedala, da bodo poslanci iz vrst Demokratov glasovali proti predlogu. Poudarila je, da je treba upoštevati svetost življenja, kot zapoveduje tudi ustava.

Še tako napredna paliativna oskrba ne more vedno odvzeti trpljenja

»Družba, ki spoštuje človekovo dostojanstvo, si ne sme zapirati oči pred trpljenjem, ki ga medicina ne more več ublažiti,« pa je na drugi strani izpostavila poslanka SD Bojana Muršič. Družba ima po njenih besedah moralno dolžnost za oblikovanje sistema, ki omogoča dostojanstveni konec življenja tistim, ki neznosno trpijo. »Prostovoljno končanje življenja je dopustna možnost, nikoli pa ne sme biti nadomestilo za manjkajočo ali pomanjkljivo paliativno oskrbo,« je še zatrdila in poudarila, da zakon vsebuje številne varovalke.

Poslanec Svobode Dean Premik je poudaril, da predlog ne omogoča evtanazije, ampak pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Prepričan je, da nikomur ne bi smeli odrekati možnosti, da svojo pot zaključi dostojanstveno. Poslanka Svobode Tereza Novak je izpostavila, da evtanazija ni več del predloga, saj je medicinska sfera izpostavila, da ne želijo biti izvajalci postopka. Zatrdila je, da predlog zakona ni nadomestilo za razvoj paliativne oskrbe, ampak jo celo spodbuja. Vendar pa po njenih besedah še tako napredna paliativna oskrba ne more vedno odvzeti trpljenja, ki je lahko posledica bolezni. Tatjane Greif (Levica) je dejala, da ima vsak legitimno odločitev, da prosto razpolaga s svojim življenjem. »S predlogom ne bi legitimirali konca življenja, ampak konec trpljenja,« je poudarila.

Kaj pravi zakon?

V predlogu zakona, ki je dostopen tukaj, lahko preberemo, da je namen zakona pacientom, ki doživljajo neznosno trpljenje, za katerega ne obstaja za pacienta sprejemljiva možnost lajšanja in ki je po oceni zdravnika posledica hude trajne bolezni ali drugih hudih trajnih okvar zdravja, katerih zdravljenje je izčrpano in ne daje utemeljenega pričakovanja na ozdravitev oziroma izboljšanje zdravja, omogočiti dostojanstveno, mirno in nebolečo smrt.

Vnos preparata v telo naj bi se izvedlo s samostojnim zaužitjem ali drugim primernim načinom vnosa, pri katerem s pripomočkom, ki omogoča vnos, upravlja pacient sam. Lečeči zdravnik ali diplomirana medicinska sestra mora biti ob pacientu navzoč vse dokler se ne ugotovi njegove smrti. Gre torej za predlog, ki je nekoliko bolj podoben avstrijskemu.

Evtanazija je zaenkrat dopustna le v nekaterih državah, in sicer na Nizozemskem, v Belgiji, Luksemburgu, Španiji, na Portugalskem, v Kanadi, v delu Avstralije in v Kolumbiji. Pomoč pri samomoru pa je dovoljena v nekaterih državah v ZDA, poleg prej naštetih držav pa še v Švici, Nemčiji in tudi v Avstriji. V Avstriji so pod določenimi pogoji priznali pravico do osebne odločitve, ki jo človek sprejme v ozkem krogu paliativnega medicinca, zdravnika in notarja. Po koncu določenega postopka samomor izvede sam - zdravnik mu napiše recept, preparat pa oseba prevzame v lekarni.