Pravijo, da jo je povozil čas, a tradicionalna družina še vedno daje najboljše izhodišče za uspešno življenje

Nekoč je bila obče priznana temeljna družbena celica, a v sodobnem zahodnem svetu je tradicionalna družina vse manj pogosta in po družbenem pomenu vse bolj marginalizirana. Odnos do nje pa je, predvsem med levo usmerjeni politiki, mnenjskimi voditelji in družboslovci kdaj tudi omalovažujoč.

Model družine s poročenima mamo in očetom se označuje za zastarelo obliko patriarhalnosti, ki jo je povozil čas. Tudi v Sloveniji so družini naklonjene organizacije in posamezniki označeni podobno. Spomnimo samo na poslanca Levice, ki je nedavno Zavodu Iskreni v kontekstu mračnjaštva očital zavzemanje za "družino poročenega očeta in mame z otroki".  

A raziskave na tem področju so jasne. Družine, kjer skupaj živita oče in mama s svojimi otroki, so daleč najboljše okolje, vpliv pa seže vse od čustvenega razvoja do šolskega uspeha in višine dohodkov v prihodnosti. Še več, vpliv družinske strukture se pozna na celotnih soseskah in družbi kot celoti. Več kot tretjino neenakosti med temnopoltimi in belimi Američani gre pripisati prav razliki v družinski strukturi med obema skupnostma.

Vsaka družba, še posebej v razvitih državah, stremi k ustvarjanju čim boljšega okolja za razvoj svojih otrok. To je nenazadnje tudi želja vsakega starša. Države zato razvijajo različne programe, prek katerih skušajo ustvarjati čim bolj enake in čim ustreznejše pogoje za razvoj otrok. Ob financiranju različnih šolskih programov in finančnih pomoči pa pogosto pozabljajo na enega najbolj ključnih elementov pri zdravem razvoju otroka – strukturi njegove družine.

ZDA so denimo v zadnjih letih samo za premoščanje razlik v uspehu belih in temnopoltih dijakov in študentov namenile preko tisoč milijard dolarjev. A čeprav finančno stanje v družini ima določen vpliv, ta še zdaleč ni najpomembnejši. Za čustveni in psihološki razvoj otroka ter za njegov izobraževalni in kasneje tudi finančni uspeh igra najpomembnejšo vlogo prav družina, v kateri je ta otrok odraščal.

Otroci iz tradicionalnih družin imajo najmanj psiholoških problemov

Življenje v izvorni družini, kjer skupaj živita oče in mama otroka, ima za otroka največji pozitiven efekt od preučevanih faktorjev. Prav stabilnost, ki jo družina omogoča, je ključna pri razvoju in tudi kasneje v njegovem uspehu.

Otroci iz urejenih družin imajo pol manj vedenjskih težav. Nacionalna ameriška raziskava je pokazala, da je imelo vedenjske težave 21,7 % otrok iz družin, kjer so živeli skupaj z obema staršema, iz enostarševskih družin pa 39,4 % otrok. Pri tistih, ki so bili izključeni iz šole, je razlika še večja. Otroci samohranilcev so bili 2,5x bolj verjetno izključeni iz šole kot otroci urejenih družin.

Družinsko okolje opazno vpliva na učni uspeh

Družinske razmere se poznajo tudi pri učnem uspehu. Na standardnem GPA testu iz znanja matematike in angleščine (ocene od 0-4) dosegajo otroci iz družin s poročenima staršema v povprečju 2,9 točk, medtem ko otroci samohranilcev le 2,5. Na dejstvo, da to, da sta starša poročena, vpliva na trdnost družine, kaže podatek, da se tudi otroci staršev, ki sicer živita skupaj, a nista poročena, odrežejo nekoliko slabše.

Velika razlika se pokaže tudi pri šolskem uspehu. Med otroci poročenih staršev pretežno najboljše ocene dobiva 28 % otrok, med neporočenimi, ki živijo skupaj, je takih 21 %. 18 % otrok iz ločenih (kasneje) družin prejema najboljše ocene in le 9 % otrok iz enostarševskih družin dobiva najboljše ocene.

Podobni rezultati se kažejo tudi med diplomanti, le da se do takrat razlike še povečajo. Verjetnost za pridobitev univerzitetne izobrazbe urejena družina poveča za 28 odstotnih točk. Za učni uspeh se kot ključna kaže kombinacija vzpodbudnega in trdnega okolja ter uspešnost pri pridobivanju veščin in znanj.

Finančna stabilnost

Poleg strukture družine igra pri razvoju otrok faktor tudi finančno stanje. V kolikor je družina v revščini, to negativno vpliva tudi na trdnost okolja, v katerem odrašča otrok. Stabilno družinsko okolje pa je v korelaciji tudi z družinskimi prihodki. V srednjem razredu je denimo približno 2/3 otrok, ki odraščajo z obema staršema, medtem ko jih je med revnimi takšnih le tretjina.

Razlika med finančno stabilnostjo družin se kaže tako v višini prihodkov, razlike pa postanejo še posebej drastične ob pogledu na družinsko premoženje. Mediana prihodkov družin z obema staršema je skoraj trikrat višja (54.000 $) od mediane prihodkov ločenih (20.000 $) in približno petkrat višja od mediane staršev, ki so vse življenje samski (9.400 $).

Pri premoženju se razlike še dodatno množijo. Družina poročenih obeh staršev je imela v mediani 228.200 $ premoženja, v kar so všteta vsa sredstva v lasti družine ter odšteti dolgovi, ki jih ima družina. Gospodinjstva, kjer z otroki živi ločen partner, so imela le 32.390 $ premoženja v mediani.

Družinske razmere imajo vpliv tudi izven same družine

V ZDA vse pogosteje omenjena rasna neenakost med temnopoltnimi in belimi Američani ima manj povezave s sistemskim rasizmom, proti kateremu se bori ameriška politika, in precej povezave z družinskimi razmerami, ki so značilne za določene skupnosti. Vsaj tretjino rasne neenakosti gre pripisati družinskim razmeram.

Kar 70 % temnopoltih otrok se namreč rodi materam, ki niso poročene. Med latinsko populacijo je teh 52 %, med belsko 28,2 % in med azijsko populacijo le 11,7 %. Temu primerno obratno sorazmerne so mediane prihodkov gospodinjstev teh rasnih skupin.

https://twitter.com/SvobodaBlog/status/1375591508838080517

Hkrati pa raziskava kaže, da imajo soseske z bolj urejenimi družinami boljše rezultate na področju deleža zaprtih mladostnikov in tudi finančnega uspeha otrok v kasnejšem življenju. Rasne razlike se v takšnih soseskah praktično zabrišejo. Urejenost družinskega življenja tako vpliva tudi na razvoj celotne soseske.

Poročena oče in mati dajeta najboljše rezultate tudi na drugih področjih

Tudi v drugih preučevanih metrikah se otroci iz družin poročenih staršev odrežejo najbolje. Daleč najmanjkrat so aretirani, brezposelni, manj kadijo, manj uživajo marihuano, manj razmišljajo o samomoru in so tudi najredkeje spolno zlorabljeni.

Bistvene razlike se kažejo tudi v primerjavi s starši iz istospolnih partnerskih skupnosti. V tradicionalnih družinah je bilo spolno zlorabljenih 2 % otrok, v ločenih družinah 10 %, v lezbičnih razmerjih pa kar 23 % otrok, preučevanih v študiji.

O samomoru je že razmišljalo 5 % otrok iz tradicionalnih družin, 8 % iz ločenih, 12 % iz lezbičnih in kar 24 % otrok iz gejevskih razmerij. Tradicionalna družina pozitivno izstopa tudi glede drugih metrik, denimo socialne pomoči. To je potrebovala desetina otrok iz tradicionalnih družin, 30 % iz ločenih, 23 % otrok, kjer je imel oče gejevsko razmerje in kar 38 % otrok, kjer je bila mati v lezbičnem razmerju.