Poznavalci politike: v maju najuspešnejši Igor Zorčič, najmanj uspešen ponovno Marjan Šarec

Foto: Matej Grah, dz-rsi.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Predsednik državnega zbora, Igor Zorčič je še drugič odbil napade koalicijske strani, ki ga neuspešno skuša zamenjati na čelu državnega zbora, in si s tem prislužil naziv najuspešnejšega politika meseca v našem projektu ocenjevanja uspešnosti politikov.

Večinski konsenz med sodelujočimi poznavalci politike je, da je po marcu najmanj uspešen politik spet Marjan Šarec; s Tanjo Fajon sta na čelu neuspešnih ponovno zamenjala mesti. Se je pa na tretjem mestu med neuspešnimi prvič v našem merjenju pojavil tudi predsednik vlade, Janez Janša.

Vlada kot celota je sicer dobila nekoliko višjo povprečno oceno dela kot mesec poprej. 

 V Domovininem projektu – ocenjevanju uspešnosti političnega delovanja slovenskih politikov – s poznavalci domače politične scene ne presojamo zgolj političnega delovanja v obče dobro.

Bolj kot to nas pri naših politikih zanima obvladovanje politične obrti. To pomeni, ali so politiki v opazovanem obdobju vlekli koristne poteze zase in za stranko. So izkoristili ponujene priložnosti? So se znali izogniti pastem in v zanje neugodnih razmerah zminimizirati škodo?

So znali ustrezno nagovoriti javnost ali molčati v trenutkih, ko je to politično najbolj smotrno …?

Sodelujoči poznavalci politike: Luka Lisjak, dr. Miha Kovač, Dr. Miro Haček, mag. Sebastjan Jeretič, Alen Salihović, Aljuš Pertinač, Marko Pavlišič, dr. Žiga Turk, dr. Matej Lahovnik, Sašo Ornik, Igor Vovk, Bojan Požar, Rok Čakš 


Čeprav tokrat nimajo najuspešnejšega politika meseca, je Nova Slovenija okrepila prvo mesto med uspešno ocenjenimi strankami, s še za dobri 2 decimalki višjim povprečjem kot prejšnji mesec. SDS je nekaj izgubila, a ostaja druga, pragmatična SNS pa tretja.

Med najslabše ocenjenimi strankami se je DeSUS uspel odbiti od zadnjega mesta in tja potisnil vse manj prepričljivo LMŠ.



Zakaj so koalicijske stranke bolje ocenjene od opozicijskih, razlaga Marko Pavlišič: "Vlada deluje stabilno, kar je uspeh koalicije in neuspeh opozicije, sploh, če upoštevamo, koliko napora vlagajo v to in glede na to, kako te napore povzemajo mediji."

Novinar Radia Ognjišče Alen Salihović pri vladajočih pogreša kanček smisla za timski nastop: "Pri koalicijskih SDS, NSi in SMC bi mogoče, glede na preteklo dogajanje, tudi v državnem zboru pri merjenju moči med eno in drugo stranjo pričakoval kakšen skupen nastop prvakov strank, tudi v odgovor nenehnim združevanjem opozicijskih prvakov in njihovim nastopom pred kamerami."

Glede opozicije, predvsem strank LMŠ, SD in Levice pa bi, če že niso mogli počakati z rušenjem vlade v času največjega vala epidemije, Salihović pričakoval, da se sedaj nekoliko umirijo, tudi zaradi začetka predsedovanja in praznovanja 30-letnice naše države, ter da v poletje ne stopimo z novim valom epidemije. Kot pravi, bi tako na eni kot drugi strani pričakoval nekoliko več politične kulture, predvsem kar zadeva medsebojno verbalno obračunavanje.

Bojan Požar pravi, da je SDS podal neuspešno oceno, ker je predlog, da državni zbor obravnava tako imenovano prepoved delovanje stranke Levica, bolj kot ne voda na mlin vzdrževanja radikalizacije Levice, razen če ni to ključni skriti namen te politične poteze. Stranki SD pa je podal oceno zelo neuspešno predvsem zato, ker se stranke Tanje Fajon nikakor ne more, noče ali ne zna odlepiti od skrajnega radikalizma in poseči vsaj malo bolj proti politični sredini.

Kot opozarja nekdanji Požarjev sovoditelj Aljuš Pertinač, politične stranke, vladajoče in opozicijske, parlamentarne in neparlamentarne, kar tekmujejo, katera bo bolj prikazala brezidejnost ter boj za ohranitev oziroma pridobitev oblasti, namesto, da bi združevali potenciale ljudi za boljšo prihodnost nas vseh.

Vodja vladne svetovalne skupine za gospodarske ukrepe v epidemiji, dr. Matej Lahovnik opaža, da se je pozicija močno radikalizirala in se pridružila tudi skrajno levim protestom. "Nasprotujejo mini davčni reformi in jo celo imenujejo finančno huliganstvo, čeprav bi razbremenila davkoplačevalce," pravi.

Žiga Turk pa kaže na LMŠ, ki izgublja bitko za primat v opoziciji. "SD in Levica jih zvabita na levi rob in tam premagata."

Igorju Zorčiču se upravičeno smeje


Sodelujoči poznavalci politike so tokrat nagradili sposobnost preživetja predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča na tej funkciji in hkratnega kljubovanja koalicijski strani, ki se vanj neuspešno zaganja.

Tradicionalno nadpovprečno dobro ocenjeni trojček ministrov NSi-ja se je tako moral zadovoljiti z 2., 3. in delitvijo 4. mesta, kjer je s petimi točkami ob Janezu Ciglerju Kralju še pet drugih politikov. Med njimi je Poklukar dobil 6 točk, a je eno tudi izgubil kot tretji najmanj uspešen politik meseca po izboru enega od sodelujočih.

Podobno zanimiva je ocena uspešnosti premierja Janše. Preživetje predloga ustavne obtožbe in nekaj uspešno sprejetih zakonov vlade mu je prineslo en izbor najuspešnejšega politika meseca (5 točk) in še eno tretje mesto (1 točka), a hkrati so ga trije sodelujoči zbrali za najmanj uspešnega politika meseca in še eden ga je med neuspešneži uvrstil na 3. mesto. Na tej poziciji med neuspešneži je pristal tudi po seštevku in odštevku točk. Na prvih dveh mestih najmanj uspešnih politikov tudi v maju ostaja tandem Šarec-Fajon














Najbolj in najmanj uspešne politike meseca dobimo tako, da sodelujoči poznavalci politike navedejo 3 po njihovi oceni najuspešnejše ter 3 najmanj uspešne politike v obravnavanem mesecu. Glede na to jim podelimo 5, 3 ali 1 točko, razporeditev pa določi razlika med pozitivnimi in negativnimi točkami.


"Tudi Zorčič je odbil še en napad. To je hkrati točka, kjer je vladna stran zabeležila edini poraz," majsko situacijo ocenjuje dr. Žiga Turk.

Pritrjuje mu Marko Pavlišič, ki pravi, da vseeno ne moremo spregledati flopa koalicije s predsednikom državnega zbora. In to drugič. To je, glede na trenutne razmere, po njegovem vsekakor neuspeh predsednika vlade oz. koalicije.

Bojan Požar je imel nekaj drugačnih predlogov: "Gregorja Periča in Roberta Ilca na sam vrh uvrščam zato, ker se prvi na politični sceni pospešeno profilira kot miren ter preudaren politik," pravi Požar in dodaja, da je je zanj zelo pozitivno presenečenje, povsem drugače kot njegova predhodnica na čelu poslanske skupine SMC, Janja Sluga. Temu primerno po Požarjevi oceni (verjetno) raste tudi Peričev vpliv znotraj SMC in koalicije.

Glavnega tajnika NSi Roberta Ilca pa je na 2. mesto uspešnežev uvrstil zato, ker "očitno, tako mi vsaj potrjuje tudi udeležba nekaterih posameznikov izven miljeja NSi na pikniku za njegov 44. rojstni dan, Ilc postaja zelo vplivna referenčna točka vladne koalicije, nedvomno najbolj pri kadrovanju."

"Kar se pa tiče Jureta Lebna, kratko obdobje po ustanovnem kongresu njegove nove stranke Z.DEJ, vključno z dosedanjimi anketami javnega mnenja, že kažejo, da je poskus njegove velike vrnitve na politično sceno, praktično končan in pokopan," pravi Požar glede ene od novih strank na sceni.

Požar je tudi eden od dveh sodelujočih, ki je odstopljeni ministrici za pravosodje Kozlovičevi podelil 1 točko za tretje mesto. Kot pravi, jo med uspešne politike uvršča zato, ker je storila zase in za vse druge najboljšo možno potezo ter - odstopila. Funkciji pravosodne ministrice namreč ni bila niti slučajno dorasla.

Alen Salihović ostaja med zagovorniki zdravstvenega ministra Janeza Poklukarja, ki po njegovo s svojim delom dokazuje, da je bil več kot primerna izbira za to mesto. "Z mirnostjo in jasnostjo ter strokovnostjo daje vtis, da je epidemija pod kontrolo."

Zakaj se je premier tokrat znašel med neuspešnimi politiki, analizira dr. Miha Kovač: "Janševa politična taktika je šolski primer samodestruktivne politične drže. Namesto da bi pragmatično pogledal stran ob imenovanju evropskih tožilcev in ob Zorčičevem oklepanju funkcije, bije bitko, ki je ne more dobiti in s tem zaradi v resnici precej nepomembnih reči slabi koalicijo in lasten političen položaj."

Aljuš Pertinač svojo izbiro pojasnjuje tako: "Vesel je dobil potrditev KPK, da lahko počne kar hoče. Zorčič je ohranil stolček in Kozlovičeva je iz krivca postala žrtev."

"Po drugi strani pa je predsednik vlade ponovno zamudil priložnost, da bi se obnašal dostojno in pravno dopustno, namesto, da podleže osebnim zameram in značajskim kapricam," dodaja voditelj oddaje Faktor na TV 3.

Počivalšek je po njegovem dokazal, da ga ne zanima praktično nič izven segmenta turizma, ker je pravosodno katastrofo označil kot premik iz mrtve točke (premik kam? v prepad?). "Minister za zdravje pa je jasno pokazal, da ga ne zanima reševanje problemov v zdravstvu, ampak kako si čim bolj mehko in toplo postlati, ko ne bo več minister."

Dr. Matej Lahovnik še enkrat več opozarja na opozicijsko destrukcijo: "Namesto da bi s konstruktivno držo v času krize sodelovali pri ukrepih za izhod iz krize in pomagali pri predsedovanju EU so se v kul opoziciji odločili za skrajno destruktivno držo kot da v skrajnostih želijo tekmovati z najbolj skrajno Levico."

Povprečna ocena dela vlade se je odbila od dna


Klik za povečavo


Prejšnji mesec je Janševa vlada dosegla najnižjo oceno od prevzema mandata. Tokrat pa ji je povprečje kar precej poskočilo in doseglo srednjo vrednost.

"Na posameznih področjih je vlada zelo dobra, na posameznih pa kar spi. Tako da je skupna ocena "dobro"," je to zaobjel Marko Pavlišič

Podobno tudi Bojan Požar: "vladi ocena "dobro" zato, ker je končno sprejet - za državljane koristen - zakon, ki Sloveniji omogoča prihod tudi digitalnim platformam za potniške prevoze, kot je na primer Uber, in posledično razbitje monopolov obstoječih taksi služb. za vladno koalicijo pa je verjetno dobro tudi eno od zadnjih glasovanj v državnem zboru, ki dokazuje, da ima načrtovani vladni megaprojekt demografskega sklada vsaj 50 zanesljivih poslanskih glasov."

Dr. Žiga Turk k temu dodaja, da je vlada brez večjega naprezanja odbila še dve ofenzivi, ustavno obtožbo in dogajanje ulice.

Dr. Matej Lahovnik opozarja na spodbudno ekonomsko situacijo: "Namesto subjektivnih ocen govorijo objektivni podatki. Slovenija je namreč med državami, ki najhitreje okrevajo. Gospodarska rast je bila v prvem četrtletju glede na lani najvišja med sosednjimi državami, podjetja pa načrtujejo do konca leta zaposliti dodatnih 29.000 delavcev. Protikrizni ukrepi vlade so očitno pravi." 

Spodbudne gospodarske kazalce je opazil tudi bloger Sašo Ornik: "Vedno bolj se kaže upravičenost politike podpore državljanom med Covid-19 krizo. Slovensko gospodarstvo ni doživelo padca, ki ga bi, če bi se vlada želela z varčevanjem izkopati iz te krize, brezposelnost se kljub hudemu šoku v nekaterih sektorjih ni radikalno povečala." Ter dodaja, da je ustrezna politika Slovenijo pripravila na novo obdobje gospodarske rasti, ki bi morala dolgoročno izničiti negativne učinke zadolževanja.

Sebastjan Jeretič je bolj zadržan. Kot pravi, se vlada sooča z zelo zapleteno situacijo. "Zadnje čase se predvsem v parlamentu kažejo organizacijske težave koalicije, ki bo morala biti precej bolj skoncentrirana, da bo v danih razmerah dosegala svoje cilje."

"Glede na razmere, ko opozicija ne izbira več sredstev za rušenje obstoječe vlade ocenjujem, da delo opravlja zelo dobro," pa ocenjuje Alen Salihović. "Če k temu dodamo še sindikate in proteste, ki dodatno obremenjujejo naloge ministrov, so moči, ki jih ekipa vlaga v državljane, ne glede na to na kateri strani so vredne vse pohvale," meni. 

Aljuš Pertinač pa opozarja na temno plat medalje: "Različni pravni strokovnjaki (z obeh političnih polov), vrh pravosodja in pravosodne institucije so javno ocenili, da vlada ponavljajoče krši temeljne postulate prava, zato si zasluži negativno oceno. Negativno oceno si zasluži tudi zato, ker vodi zunanjo politiko na podlagi emocionalnih stanj premierja (primer: podpora članstvu Turčije v EU, ker se PV dopade turški predsednik), ne pa na podlagi strateških interesov Slovenije." 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike