Za Cerkev je nedvomno pozitivno, da se krščanstvo v svetovnem merilu širi, vse več je v svetovnem merilu tudi duhovnikov – tako škofijskih kot redovnih, pa tudi vernikov. Katoličanov je vse več na vseh celinah, razen v Evropi, kjer je v številnih državah, tudi v Sloveniji, cerkvena statistika še posebej po korona krizi precej v rdečih številkah, o čemer smo že pisali.
A vsi trendi vendarle niso pesimistični, zato tokrat izpostavljamo še nekaj bolj optimističnih. Cerkvena statistika je med drugim pozitivna pri povečevanju števila stalnih diakonov in katehetov v preteklem desetletju, v katoliškem šolstvu; pri vse večji vključenosti v katoliško izobraževalno vertikalo, število vključenih v različne oblike kateheze ter animatorjev in mladinskih voditeljev ostaja stabilno, kaže Letno poročilo Katoliške Cerkve v Sloveniji 2021.
Še naprej precejšnje zanimanje za katoliške izobraževalne ustanove
V zadnjih petnajstih letih se je v Cerkvi na Slovenskem povečalo število vzgojnih zavodov iz 9 na 13. Hkrati se je v desetletju od 2010 do 2020 za okrog 500 povečalo tudi število vključenih otrok in mladih v katoliško šolsko vertikalo – tako v katoliške vrtce, osnovne in srednje šole ter katoliške visokošolske zavode.
Prav tako se je povečali število drugih ustanov, kot so domovi za ostarele, in sicer s 3 na 8. Število varovancev v katoliških domovih za starejše je od l. 2010, ko jih je bilo v njih 716, naraščalo do l. 2017 (1520), l. 2020 pa je v njih prebivalo 1159 oseb.
Kljub zmanjševanju števila duhovnikov, redovnikov in redovnic v Cerkvi vse več stalnih diakonov in katehetov
Po večletnem poudarjanju o pomenu vključevanja laikov v delo župnij in škofij, se tudi tukaj kažejo premiki. Medtem, ko je duhovnikov, redovnikov in redovnic vse manj, pa narašča število stalnih diakonov in katehetov. Število stalnih diakonov se je povečalo tako na svetovnem nivoju kot tudi pri nas. Njihovo število najbolj narašča v Evropi in Ameriki, kjer živi 97 % vseh stalnih diakonov. Pri nas se je število stalnih diakonov v desetletju 2010-2020 povečalo s 27 na 37.
Medtem ko je skupno število redovnic v desetletju 2010-2020 padlo iz 547 na 433 oziroma za 22,8 %, je njihovo število naraslo v novomeški in soboški škofiji. Prav tako je v istem desetletju močno naraslo število katehistov in katehistinj, ki je l. 2012 preseglo število redovnic.
Poročilo izpostavlja pomembno vlogo laikov tudi v prihodnje ter opozarja, da je v današnjih sekulariziranih družbah »nujno potrebno vključevanje, priznanje in celovito ovrednotenje laikov«.
Stabilno število mladinskih voditeljev in vključenih v različne oblike kateheze
Se pa v desetletju med 2010 in 2020 ni kaj bistveno znižalo število mladih animatorjev in voditeljev mladinskih, birmanskih in drugih skupin, pri čemer je močno, v nekaterih skupinah tudi do štirikrat, naraslo število otrok in mladih vključenih v različne oblike kateheze, vse od predšolskih otrok do srednješolske populacije.
V preteklem desetletju je močno naraslo tudi število ministrantov, ki je vrh doseglo l. 2018. Tudi skavti beležijo vse višje število članov svoje organizacije in kljub epidemiji tudi lani niso zabeležili upada števila članov, je pa nekoliko upadlo število skavtskih voditeljev.
Ne smemo pa pozabiti tudi na nove trende v Cerkvi, ki jih statistika še ne zajame, jih pa različni voditelji že zaznavajo, a jih je težko meriti. Novomeški škof dr. Andrej Saje je tako v intervjuju za Domovino na primer opozoril na nove oblike skupnosti, zbiranje po domovih in obujanje »hišne Cerkve« ter poživljanje družinske molitve v času pandemije. Prav tako statistika samo oplazi povečano zanimanje za katehezo odraslih prek spleta, medtem ko pa je oglede prenosov svetih maš težko meriti.
Cerkev bolj aktivna tudi na področju skrbi za okolje
Prav tako poročilo poleg že tradicionalnega aktivnega dela na področju dobrodelnosti; v zadnjem desetletju se je npr. za več kot 100 povečalo število župnij, ki sodelujejo v trikraljevski akciji Misijonskega središča Slovenije, Slovenska Karitas pa je zabeležila najvišje odhodke v desetletju 2010-2020.
Ti se kažejo predvsem pri mladini. Če bo Cerkev skupaj z družino vero uspela približati danes mladi generaciji, potem se ji ne gre bati ne za število krščenih, birmanih, poročenih in nedeljnikov v prihodnje. Prav zato je posebej pomembno koliko Cerkev danes dela na mladinski pastorali in koliko mladih z njeno pomočjo uspe zgraditi osebno vero. Upati je, da se tega zavedajo tudi današnji Cerkveni voditelji, ki zadnje čase nekaj več naporov vlagajo tudi v področje mladinske pastorale.
Vsekakor pa je spodbudno tudi vse večje vključevanje laikov, ki prevzemajo vloge, ki so jih nekoč v mnogo večji meri opravljali duhovniki – poučevanja verouka, pastoralnega dela, gospodarstva … Očitno se na nek način tudi po korona krizi kristalizira zdravo jedro Cerkve, ki prinaša novo generacijo sodobnih kristjanov. In tudi to je pozitivno.
Verjamem, da Bog tudi danes pošilja delavce v svoj vinograd.Poznam nekaj laikov, ki so se vključili v pripravo za poklic diakona.Osupljivo radovedno iščejo teološko znanje ob hkratni pristni osebni veri v Kristusa. Tolikšnje gorečnosti nisem opazila pri večini duhovnikov, ki sem jih srečala v življenju! Ne vem sicer katera statistika lahko pokaže, da je Cerkev v Sloveniji živa, zagotovo so spodbudna družinska ognjišča, kjer se moli in skupine, ki želijo slediti klicu evangelija! Če zaupamo, da Kristus ostaja z nami vse dni do konca sveta, potem je malodušje odveč. Kdor se čuti kot vernik osebno nagovorjen, je dolžan širiti oznanilo z besedo in še bolj z zgledom! Ko so polena dovolj suha, hitro zagori ogenj! Mislim, da je v današnjem svetu dovolj duhovne suše in sčasoma bo človek zahrepenel po presežnem. Kako varni smo se počutili v cerkvi v času, ko je režim preganjal kristjane! Še danes sem hvaležna staršem, da so mi omogočili verouk in maše, čeprav smo se morali skrivati. Ta svet sicer ponuja mnoge lepote in radosti, a trajne zadovoljitve in notranjega miru mi ne ponuja.Veselimo se torej, da nas je poklical v življenje z namenom, ki je Ljubezen in Odrešenje!
Kvaliteta verouka v župnijah je takšna, da katolik svojih otrok ne sme poslati k verouku v župnijah, ker jih tam učijo vse drugo kot katoliško vero in jih delajo ateiste, ker so praktično vsi kateheti modernisti in veliki občudovalci pridobitev II. Vatikanskega koncila.
Tukaj se hvalite z vpisi v ”katoliške” izobraževalne ustanove, pozabite pa povedati, da te ustanove niso katoliške in iz teh ustanov tudi ne prihajajo novi katoliki.
Janez321…Ta trditev na žalost drži. Katoliški verouk v 21.stoletju ne služi več kateheziranju. Ujetost v številne učbenike in metodološke priročnike je enostavno zameglila jasnost Evangelija in katekizemskega nauka. Ob tem je treba poudariti, da ni verouk edino področje, ki je klonilo pod težo implementacije II. Vatikanskega koncila. Pravzaprav celotna pastorala trpi zaradi odprtosti pokoncilske “prenove”, kar je jasno razvidno tudi v cerkveni statistiki.
“Katoliške” izobraževalne ustanove – gimnazije – so pa tako povsem svoj svet, beri “svet elitizma”.
Število katehistinj raje še enkrat preverite, morda je zgolj kak župnik več kot prejšnje leto pravočasno oddal podatke. 😉
SŠK bi ob takih rezultatih kot uprava v vsaki resni firmi letela. Scena je podobna, kot da bi npr. v trgovskem podjetju ob koncu leta ugotovili, da se je število strank (krstov, birm, porok, nedeljnikov …) žal res zmanjšalo za 30 %, da pa je število prodajalcev (katehetov) ostalo stabilno oz. se je še povečalo. Burleska. Naj škofje predstavijo, kaj so naredili v preteklem letu/letih, da bi trende ustavili in obrnili. Kaj pa duhovniki, strokovnjaki v prvi bojni vrsti? Imajo kaj norme, toliko in toliko krstov, birm … če ne …? Ne? Potem je to kar udobna službica. (Sploh če jim katehistinje podelajo ves verouk. 😉 Glede na statistiko so ponekod več ljudi odgnali iz Cerkve kot jih privabili vanjo.
Kako da skavti v stilu tajništva SŠK ne jamrajo nad “demografskimi in družbenimi spremembami”, da se “generacije otrok manjšajo” …? Skavtom število ne pada. Verjetno imajo bolj sposobno vodstvo, boljše ljudi na terenu, so bolj motivirani in bolj verjamejo v svojo stvar. Bolj od SŠK. Pa zastonj delajo. SŠK pa ne. Naj se člani SŠK po vzoru zaslužnega papeža pogledajo v ogledalo in se vprašajo, ali je v svoji škofiji od vseh možnih kandidatov res oni tisti najbolj sposobni za škofovanje. In če niso …
Na koncu omenjate skrb Cerkve za okolje. Koliko laiških teologov, ki so v obdobju 2010-2021 diplomirali na Teološki fakulteti, je Cerkev zaposlila? Enega? Dva? Nobenega? Lahko tabelo po letih?
Paziti moramo, da nas nekateri na površju pozitivni kazalci trendov ne zavedejo. Nekaj ob bežnem pregledu sicer samih po sebi pozitivnih podatkov nas ne bi smelo odvrniti od tega, da ne bi razmere v Cerkvi na Slovenskem obravnavali skrajno resno.
Pojdimo po vrsti:
1. Katoliški šolski sistem: Da mnogo dobrega je tukaj in število učencev se povečuje. A težava je, da se že kar nekaj let na katoliško osnovno šolo, katoliške vrtce in katoliške gimnazije zaradi svoje nesporne kvalitete vpisuje ogromno otrok iz bogatejših, v veliki meri pa na žalost predvsem tudi nevernih okolij. In zdi se, da rezultati katoliških šolskih ustanov v smislu spodbujanja tako katoliško dobro formiranih laikov kot predvsem novih duhovnih poklicev izostajajo. Morda stanje delno lahko pripišemo do pred kratkim slabe ureditve zasebnega šolstva v Sloveniji, ki je de facto uzakonila privat šolstvo samo za bogatejše, toda vprašati se bo treba kakšen je dolgoročni namen katoliškega šolstva pri nas.
2. Stalni diakonat: Do stalnega diakonata sem izjemno skeptičen saj menim, da se zmotno pričakuje, da bodo stalni diakoni, ki so v osnovi vseeno laiki, prevzeli vlogo posvečenega duhovništva. Ob tem bi se zakramentalni vidik duhovništva ter Cerkve še dodatno porazgubil. Zdi se mi, da je to naiven plan Cerkve, da bi pomanjkanje duhovnikov na hitro nadomestila z diakoni ob čemer versko-pastoralnih stranskih učinkov ne vzame v obzir. Cerkev na Slovenskem tu napačno razume klic ”žetev je velika, delavcev pa malo” saj se ta poziv nanaša na duhovnike. Diakonat ne bo ničesar rešil, je pa potrebno moliti za nove, svete duhovnike ter redovne poklice.
3. Kateheti (oz. predvsem katehistinje): Zopet sem podobno skeptičen kot v prejšnji točki. Kot je bilo že omenjeno na Domovini pred časom v Dialogosu, je danes najpomembnejši faktor verske vzgoje družina, kljub družinskemu življenju neprijaznim razmeram. Od katehetov oz. predvsem katehistinj, ki na žalost poučujejo zelo poženščeno, čustveno obliko vere, čeprav se dobronamerno, iskreno trudijo, po mojem mnenju ne moremo pričakovati nekega verskega ”prebujenja”. Še posebej pa danes na splošno umanjka poznavanje osnov katoliške vere: sam sem tako doživel, da se je katehistinja v cerkvi skupaj z otroki priklonila pred relikvijo v začetku cerkve, ko pa je stopila pred izpostavljeno Najsvetejše pa ni pokleknila. In kakšne osnove vere lahko potemtakem taka oseba posreduje naprej otrokom in mladim? Odgovor poznamo.