Povračilo glob kršiteljem covid ukrepov: Če ni treba plačevati kazni, kako boste vodili naslednjo epidemijo?

Vlada: Prekrškovno pravo ne bi smelo imeti ključne vloge pri obvladovanju kriznih razmer

Kot je v uvodu povedala ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, je bilo obdobje med pomladjo 2020 in poletjem 2022 težko obdobje tako za Slovenijo kot celoten svet. Covid je pustil vpliv ne samo na zdravstvenem področju, ampak tudi na pravnem. Ukrepi oblasti so po besedah ministrice temeljili na podzakonskih aktih, katerih je bilo za časa prejšnje vlade sprejetih okoli 500. Podzakonski akti so sicer pravni akti, ki jih sprejemajo državni organi, in imajo nižjo stopnjo veljave od zakona. Šlo je v naših primerih predvsem za odloke vlade.

Večina odlokov je bilo sprejetih na podlagi prvega odstavka 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih, za katerega se je kasneje izkazalo, da je bil neustaven. Pooblastila za izdajanje odlokov so bila določena preohlapno. Odloki so se po ministričinih besedah sprejemali čez noč, zato se ljudje z novimi pravili niso mogli pravočasno seznaniti. Prekrškovno pravo pa naj ne bi smelo imeti ključne vloge pri obvladovanju kriznih razmer. Po mnenju predlagateljev bi bilo primerneje, če bi vlada izrekla sankcije, ki bi bile opominjevalne narave.

V tistem času je bilo obravnavanih preko 62 tisoč prekrškovnih zadev, izrečenih pa je bilo za približno 5,7 milijona evrov glob. Pri tem je tri četrtine zadev obravnavala policija, slabo petino pa zdravstveni inšpektorat, kar po besedah ministrice pomeni, da je bil dan prevelik pomen uporabi prekrškovnega prava, kar je privedlo do »izvotlitve 2. člena Ustave« (Slovenija je pravna in socialna država).

Kot smo že pisali, predlog zakona predvideva ustavitev vseh tekočih prekrškovnih postopkov, pa tudi sanacijo pravnih posledic v zakonu zajetih prekrškov, in sicer samodejni izbris podatkov iz evidenc prekrškovnih organov in evidence pravnomočnih odločb sodišč. Izbris iz evidenc bi tako pomenil, da bodo osebe po samem izbrisu veljale kot nekaznovane. Ureditev pa ne velja za prekrške, katerih zakonska podlaga ni bila sporna.

Predlog zakona sicer omogoča tudi ustavitev vseh postopkov v zvezi z delom v splošno korist in odreditvijo nadomestnega zapora, ustavljeni pa bodo tudi postopki prisilne izterjave glob in stroškov postopkov. Predlog zakona pa ne prikriva plačila stroškov za varovanje nekaterih protestnih shodov v času kovida, npr. petkovih kolesarjev, saj v teh primerih ni šlo za globe, ampak za tožbe. Soglasje države k tem tožbam je vlada sicer umaknila že na začetku mandata.

Zakon je populističen, vsi, ki so prejeli sporne globe, bi morali prekrške po pravni poti izpodbijati, menijo v opoziciji

V Novi Sloveniji so sicer mnenja, da bi po našem pravnem redu vsi, ki so prejeli domnevno sporne globe, koristiti možnost, da prekršek po vnaprej predvideni pravni poti izpodbijajo. Sprejem posebnega zakona, s katerim bi posegli zgolj v nekatere prekrške ali celo sodne postopke, je po njihovem mnenju neustrezen, ter lahko odpre plaz novih tovrstnih zakonodajnih zahtev.

Po mnenju Nove Slovenije naj zakonodajna oblast ne posega v odprte sodne postopke, prekrškovne postopke ali kakršnekoli druge postopke, saj naj te razrešujejo pristojni organi, torej sodišča in inšpekcijske službe. Podpora takemu predlogu pa bi lahko sprožila tudi negativni signal pri zavzemanju družbe za spoštovanje ukrepov. Poleg tega pa ne vemo, če bomo kdaj spet v podobni situaciji, v kakršni smo bili za časa epidemije. Težko se je tudi znebiti občutka, da je zakon predlagan zgolj zato, ker so bili prekrški izrečeni v času prejšnje vlade, ter da zakonodajalec posega v določene odprte prekrškovne postopke zgolj zaradi političnih razlogov.

V SDS so poudarili, da predlogu zakona nasprotujejo, ampak ne zato, da ne bi smelo biti pravici zadoščeno, ampak zaradi pravil, ki jih določa Zakon o ustavnem sodišču. Ustavno sodišče je namreč odpravilo sporni člen Zakona o nalezljivih boleznih, kot mu veleva 46. člen Zakona o ustavnemu sodišču, oziroma predlagalo državnemu zboru, da naj se ga odpravi, kar je parlament želel storiti, a v takratni opoziciji niso hoteli sodelovati. Predlog zakona je tako po besedah poslanca SDS Andreja Hoivika precej populističen, predvsem pa mu bodo ploskali »v glasu ljudstva, ploskal vam bo Jaša Jenull, ploskala vam bo Nika Kovač, pravzaprav pa vam ploskajo že sedaj, ko se sestajajo z ministri, ministricami Vlade, ki je pravzaprav zrasla na izkoriščanju največje zdravstvene in ekonomske krize po pandemiji leta 1918«.

Komu bo koalicija vračala

V koaliciji so sicer našteli nekaj spornih primerov, v katerih bi globe morale biti povrnjene. Tako so npr. dejali, da ni mogoče povsem racionalno razložiti, kako je država lahko dovolila, da so se izrekale globe dijakom, ki so protestirali, ker jim je »bila odvzeta pravica do šolanja in znanja«. Med drugim so bili zanje sporni tudi primeri glob prekarnim delavcem, družinam z rogljički na sprehodu na prostem, ljudem, ki so hiteli na delo, ter protestnikom, ki so na Trgu Republike prebirali ustavo. Ravno zaradi teh dejanj naj bi bilo nujno, da se ta ravnanja države popravijo, namen zakona pa naj bi bil tako odpraviti krivice, ki so posledica »pretirane kazensko pravne represije, ki se je v Republiki Sloveniji izvrševala med marcem 2020 in junijem 2022«.