Poslanec Polnar razkril, da je Erjavec vnaprej poznal vsebino poročila Računskega sodišča, ki bi mu pomagalo na oblast

Uredništvo
Vir zajema slike: arhiv MMC RTV Slo
POSLUŠAJ ČLANEK
Včerajšnja nujna seja parlamentarnega odbora za notranje zadeve je prinesla pravo bombo, ki pa je, najbrž iz znanih razlogov in okoliščin, v osrednjih medijih večinoma zamolčana.

Robert Polnar je namreč podrobno opisal, kako je Karl Erjavec dva dni po izvolitvi za predsednika DeSUS-a šokiranim poslancem te stranke razložil, da bo predsednik vlade postal s pomočjo poročila Računskega sodišča, ki naj bi po njegovih besedah toliko kompromitiralo Zdravka Počivalška, da bo vsaj pol poslanske skupine SMC-ja zamenjalo stran in omogočilo njegovo izvolitev.

Polnar Erjavčevim navedbam najprej ni pripisoval resnega pomena, vse do nenadnih javnih nastopov Tomaža Vesela konec decembra, ki so se povsem ujemali s scenarijem, ki jim ga je Erjavec opisal dva tedna pred tem.

Takrat je Polnar spoznal, da je Računsko sodišče "inštrument rušenja vlade". 

Poslancem pa je svoje videnje postopka, v katerem mu je predsednik Vesel odvzel pooblastilo za podpis osnutka revizijskega poročila in ga prenesel na drugo namestnico, podrobno opisal Mag. Jorg Kristijan Petrovič, prvi namestnik predsednika računskega sodišča. 

Predsednik Računskega sodišča, Tomaž Vesel je medtem še vedno v težavah, ker "ne najde" dokumenta KPK, ki bi ga z njegovim delom pri FIFA opral pred očitno kršitvijo 26. člena Zakona o integriteti. Dokumenta prav tako ni v arhivih KPK, ta institucija pa je Veselov primer že vzela pod drobnogled.  

"to sem sam videl in slišal in pri temu sem sam prisostvoval"


"23. oktobra smo na srečanju poslancev DeSUS-a s kandidatom za predsednika stranke Erjavcem. Po sestanku so sprejeli dva sklepa - da stranka zaradi zahtevnosti okoliščin, v katerih je Slovenija, ostane v vladajoči koaliciji. Drugi sklep je bil, na podlagi izkušenj, tudi mene, da je sodelovanje v obstoječi koaliciji vredu, posebej je bila izpostavljena velika kooperativnost predsednika vlade in ministrov vladajoče koalicije," je uvodu svojega nastopa na Odboru za notranje zadeve povedal politik poslanske skupine DeSUS, Robert Polnar.

Sedmega decembra, dva dni potem ko je bil izvoljen za predsednika DeSUS-a, pa je na sestanku s poslanci Erjavec "zahteval da DeSUS takoj, tisti trenutek izstopi iz koalicije," je nadaljeval zakulisni opis dogajanja s konca lanskega leta.

Ker je šlo za diametralno nasprotno stališče kot mesec poprej, je poslance zanimalo, kaj je vzrok za Erjavčev popoln preobrat.

Erjavec jim je razkril, da bo on kandidat za mandatarja v konstruktivni nezaupnici, svoja pričakovanja pa gradi samo na eni zadevi: revizijskem poročilu računskega sodišča v zvezi s pravilnostjo in smotrnostjo nabav medicinske in zaščitne opreme, ki so potekale v marcu in aprilu 2020.

Kot je dejal Polnar, je Erjavec to trditev podkrepil s tremi tezami. In sicer, da bo poročilo o reviziji nabave zaščiten opreme Računskega sodišča pomenilo popolno kompromitacijo ministra in predsednika SMC, Zdravka Počivalška. "V poročilu naj bi pisalo, da je bila pravilnost in smotrnost nabav tovrstne opreme neustrezna," jim je po besedah Polnarja dejal Erjavec.

"Druga teza je bila, da je kompromitacija ministra, zapisana v revizijskem poročilu takšne intenzivnosti, da ga njegovi poslanci v državnem zboru sploh ne bodo več mogli braniti. To pomeni, da obstaja možnost, da poslanska skupina SMC naredila preobrat in ne bo več podpirala vlade," naj bi Erjavec nadaljeval

In tretja trditev je, tako Polnar, bila, da bo poročilo Računskega sodišča neposreden povod, da bo najmanj polovica poslancev SMC-ja prestopila na stran Koalicije ustavnega loka, zagotovila podpise pod konstruktivno nezaupnico in tako 46 glasov, zato je njegova izvolitev za mandatarja povsem verjetna.

"To, gospe in gospodje, je bilo izgovorjeno 7. decembra, ter podkrepljeno še z eno trditvijo Erjavca, da bo revizijsko poročilo prišlo na plano v desetih ali štirinajstih dneh," je še dodal Polnar.

Čeprav se mu je zdelo čudno, kako Erjavec ve, kaj piše v osnutki poročila računskega sodišča, ki je bilo tajno, sprva temu ni pripisoval nikakršnega pomena. "Potem pa se je začelo: nekaj dni kasneje medijska galama, napihovanje problema, in potem 17. december ter vse kar se je dogajalo za tem ..." 

Če je Polnar do takrat še imel nekoliko dvomov in morda tudi prepričanja, da se je zgodil splet naključij, je potem, ko se predsednik Računskega sodišča pojavil v medijih, ugotovil, da se odvija scenarij, ki je "hudičevo podoben temu, kar je 7. decembra na srečanju s poslansko skupino govoril takrat še kandidat za mandatarja Karl Erjavec." 

Ti medijski nastopi predsednika računskega sodišča so Polnarja prepričali, da je "Računsko sodišče vpleteno v politične boje, oziroma natančneje rečeno, da je instrument rušenja te vlade."

Polnar je še poudaril, da je v zadnjih dveh letih kot predsednik odbora za Finance Računsko sodišče imel priložnost odlično spoznati. "Na podlagi tega, kar sem zdaj povedal, in to niso žurnalistične fantazije, temveč nekaj, pri čemer sem kot poslanec tega državnega zbora sam sodeloval, videl in slišal, jasno in odločno povem, da predsednik Računskega sodišča. kar se tiče poštenosti, vestnosti in nepristranskosti več nima mojega zaupanja."


"Umaknjeni" namestnik Petrovič: predsedniku Veselu se je zaradi medijev mudilo, sam pa sem na prvo mesto postavljal strokovnost in neodvisnost


Včeraj v parlamentu pa smo lahko prvič slišali tudi plat zgodbe namestnika predsednika Računskega sodišča, Mag. Jorga Kristijan Petrovič, ki mu je Vesel v neobičajni potezi odvzel pooblastilo za podpis osnutka revizijskega poročila, ter ga prenesel na drugo namestnico, ker po njegovem prepričanju Petrovič ni zadeve preučil dovolj hitro.

Petrovič je za razumevanje okvira predstavil nekaj statistike na 124 revizijah v zadnjih dveh letih. Usklajevanje poročil med namestnikom in vrhovnim revizorjem je v povprečju potekalo 58 dni. Povprečje sta bila 2 kroga usklajevanj, nekaj revizij pa so imeli tudi 5 krogov usklajevanj.

V konkretnem primeru je dva dela poročila prejel predhodno, kompleten osnutek pa v četrtek, 17. decembra zvečer. "V petek sem začel z branjem, v soboto so se pojavili medijski zapisi, da je poročilo pri meni, kar me je začudilo, da to informacijo mediji že imajo. Ter konkretno že zapis, da poročilo zadržujem, po 24 urah, ko sem ga imel v popolnosti."

Kot je nadalje dejal Petrovič, sta se v ponedeljek usedla s predsednikom, ki mu je povedal, da mediji pritiskajo, da se mudi. "Moje stališče je bilo, da, če smo neodvisna inštitucija, se medijskemu ali kateremukoli pritisku ne smemo podrejati. Ko me je spraševal, koliko časa si bom vzel za branje, sem mu povedal, da toliko, kolikor bo strokovno nujno potrebno in da zaradi medijskega pritiska ne mislim nikakor hiteti."

"Naslednji dan je imel predsednik tiskovno konferenco, kjer je tudi on javno pojasnil, da je poročilo pri meri in pričakuje, da dam soglasje ali nesoglasje," je nadaljeval Petrovič. Poudaril je, da so bili v tej fazi v prvem krogu usklajevanj. Njegov namen je bil vrhovni revizorki podati pripombe, možnosti je tukaj še več.

"No, popoldan-zvečer po tej tiskovni konferenci me je predsednik poklical po telefonu in me že obvestil, da namerava to revizijo prestaviti, ker enostavno ne more pristati na to, da si jaz vzamem dovolj časa za tisto kar menim, da morem narediti."

Že v pogovoru mu je Petrovič povedal, da temu nasprotuje in to po e-mailu zapisal tudi pisno. Omenil je, da bo pripombe posredoval vrhovni revizorki v najkrajšem možnem času ter v strokovno razumnem roku, ter ponovno izrazil mnenje, da se ne gre podrejati medijskemu pritisku, da ne gre hiteti, da je namera, da mu vzamejo vlogo pristojnega namestnika precej vprašljiva in ji odločno nasprotuje.

Jorg Kristijan Petrovič: "Nenazadnje, ko dam soglasje k poročilu, prispevam svoj podpis, in za njim tudi stojim".


Naslednji dan, 23. decembra, je bila menjava izvedena. "Po mojem mnenju gre tu za poseg v mojo integriteto kot člana Računskega sodišča." Kot izpostavlja Petrovič, neodvisnost ne velja samo med institucijami. temveč tudi znotraj institucij. "Da ne bi bili v kakršnemkoli vidiku podrejeni drug drugemu, smo tako predsednik kot oba namestnika posebej voljeni v parlamentu." 

Kot je še dejal namestnik predsednika Računskega sodišča in dolgoletni revizor, se v  medijih ni oglašal, ker meni, da bi te stvari morale v celoti ostati znotraj Računskega sodišča. Po njegovem so bili vsi medijski nastopi predsednika nepotrebni in da prav zaradi tega verjetno trpi ugled Računskega sodišča. V parlamentu pa je povedal svoje mnenje, ker meni, da je to kraj, kjer se o teh stvareh razpravlja.

Vesel odšel nič kaj vesel


Na podlagi slišanega na seji ter dejstva, da predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel še vedno ni pokazal potrdila KPK izpred petih let, da lahko svojo funkcijo pri Fifi tudi dejansko opravlja (kar zahteva Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije), je 9 članov odbora sprejelo sklepa, da mora primer obravnavati protikorupcijska komisija ter da mora Vesel zaradi kršitve nezdružljivosti funkcij po 26. členu Zakona o integriteti odstopiti s položaja.



Sejo odbora so sicer poslanci leve opozicije obstruirali zaradi mnenja zakonodajno-pravne službe, da odbor nima pristojnosti, da bi o tej temi razpravljal. Mnenje zakonodajno-pravne službe je sicer za poslance nezavezujoče.

Seje parlamentarnega odbora se je udeležil tudi predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel, a jo je po svojem izvajanju, kjer je pojasnil večinoma tisto, kar smo od njega pretekle tedne že slišali v medijih, zapustil.

KOMENTAR: Uredništvo
Je Karl Erjavec vedeževalec, ali pa se je v ozadju odvijal scenarij, o katerem se je ves čas sumilo?
Zgodba Roberta Polnarja pritrjuje sumom o strategiji načrtovalcev, ki stojijo za koalicijo KUL, da osnutek poročila izrabijo kot odločilni prožilec za aktiviranje dela dosedanjih koalicijskih glasov za prestop na drugo stran in uspeh konstruktivne nezaupnice proti Janševi vladi. Izpoved Jorga Kristijana Petroviča pritrjuje temu kontekstu, kot tudi ugotovitvi, da je rušilcem oblasti Tomaž Vesel šel kar se da na roko. To pojasnjuje tudi njegovo neobičajno obnašanje v vlogi predsednika računskega sodišča, ko je nekaj časa kar skakal iz osrednih medijev, pa tudi njegovo reakcijo po tem, ko je povzetek poročila prišel v javnost, češ, da je enostransko razkrito ter je v resnici za ciljne akterje bolj obremenjujoča. Glede slednjega se bomo nedvomno lahko prepričali, saj če drži, bodo osrednji mediji za to že poskrbeli. Kot so zdaj prijazno tiho ob razkritju, da Vesel nima potrebnega dokumenta KPK, ki bi ga opral glede kršitve Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije glede nezdružljivosti funkcij. Da lahko nekdo "neprofitno" zasluži milijon dolarjev s "športnim udejstvovanjem" v revizijski komisiji FIFE, je seveda pravljica za naivne. Res da lahko javno razkritje afere povežemo s političnim bojem okrog poročila njegove institucije. Ampak, kot prvo, v ta politični boj se je vmešal sam. In, mnogo pomembneje, dejstvo, da je to prišlo ven šele sedaj, ne vpliva na vprašanje o (ne)zakonitosti njegovega početja, kar je ob manjku očitno neobstoječega soglasja KPK pravzaprav dejstvo. O slednjem pa osrednji mediji molčijo in obenem spinajo, da je "Vesel plačal vse davke" in "kaj je narobe, če človek v tujini nekaj zasluži". Oboje je pri vprašanju o nezakonitosti njegovega statusa povsem nerelevantno, kar dokazuje, da je Vesel pod posebno protekcijo osrednjih medijev. To nas pa ponovno napelje na ugotovitev, da Polnarjeva zgodba ni iz trte zvita.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Golob spet obrnil ploščo: rekonstrukcija vlade samo še »izhod v sili«. Dr. Lukšič: Spet se je pokazalo, da je premier hiter pri besedah, počasen pa pri premisleku
  • 08. 11. 2023
Afera, ki bi morala odnesti Roberta Goloba, a so jo prekrili z meglo »DARS«
  • 24. 10. 2023
Poznavalci: Možnosti za Golobovo preživetje nižje od 50 odstotkov
  • 09. 11. 2023